Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Reb (227-251)
- prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
- prebítje -a s (ȋ) preboj: prebitje stene / prebitje fronte ♪
- prebiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prebiva na določenem ozemlju, področju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave; mesto ima pet tisoč prebivalcev; izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi; popisati prebivalce; prvotni prebivalci; prebivalci mest in vasi; prebivalci kraškega sveta; popis prebivalcev; raziskovali so spremembe v strukturi prebivalcev; višina narodnega dohodka na prebivalca / prebivalci naše hiše stanovalci / ekspr. gozdni, vodni prebivalci živali, ki živijo v gozdu, vodi ♪
- prebiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prebivanje: prebivalni prostori / prebivalne razmere ♪
- prebivalíšče -a s (í) kraj prebivanja: spremeniti, zapustiti prebivališče / prijaviti stalno prebivališče // knjiž. dom, stanovanje: opremiti si prebivališče z izbranim pohištvom; lepo prebivališče ♪
- prebiválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: obiskali so najstarejšo prebivalko glavnega mesta; prebivalci in prebivalke ♪
- prebiválstven -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prebivalstvo: prebivalstveni problemi; prebivalstvena politika ♪
- prebiválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: prebivalstvo narašča, upada; afriško in azijsko prebivalstvo; domače, priseljeno prebivalstvo; obmejno prebivalstvo / gostota prebivalstva / življenjska raven prebivalstva / svetovna konferenca o prebivalstvu // več prebivalcev, prebivalci: prebivalstvo se je zbralo na trgu; preseliti prebivalstvo z ogroženega ozemlja; popis, štetje prebivalstva ♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva // s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese:
delavsko, industrijsko, kmečko prebivalstvo; pravoslavno prebivalstvo ♪
- prebívanje -a s (í) glagolnik od prebivati: prebivanje v mestu; kraj prebivanja ♪
- prebívati -am nedov. (í) 1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki // stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju 2. knjiž. biti, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi 3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo ● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje ♪
- preblág -a -o prid. (ȃ ā) knjiž. 1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj 2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena 3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda ♪
- preblážen -a -o prid. (ȃ) ekspr. presrečen: bil je ves preblažen / preblažen nasmeh ♪
- prebledéti -ím dov., preblédi tudi preblêdi (ẹ́ í) nenadoma izgubiti naravno barvo, zlasti na obrazu: prebledeti od strahu; ob teh besedah je prebledel; prebledeti kakor platno, stena, zid / njegov obraz je prebledel prebledèl in prebledél -éla -o: gledal je prebledele obraze in molčal ♪
- prebledévati -am nedov. (ẹ́) izgubljati naravno barvo, zlasti na obrazu: čutil je, kako prebledeva; prebledevati od zavisti ♪
- preblèsk tudi preblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kratkotrajno pojavljanje bleska: preblesk žarkov na jezerski gladini / v njenih očeh je videl preblesk solz ♪
- prebléščen -a -o prid. (ẹ̑) nar. bled: Bil je ves prebleščen, obraz se mu je zdaj pa zdaj spačil od bolečine (F. Bevk) ♪
- preblísk -a m (ȋ) 1. močna trenutna svetloba, ki preide z določenega mesta na drugo: videti preblisk padajoče zvezde; v preblisku rakete je zagledal sovražno patruljo / oddaljeni prebliski so križali nebo / prebliski rdeče svetlobe 2. nav. ekspr. kratkotrajna pojavitev svetlobe skozi kaj: megla s prebliski sonca / prebliski svetlobe v temi // kratkotrajno odbitje iskreče se svetlobe: prebliski sabelj, pripetih vojakom ob boku / videl je prebliske v tujčevih očeh 3. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji preblisk njegove moči; redki prebliski zavesti / preblisk smehljaja
na njegovem obrazu jih je opogumil // kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: ima genialne prebliske; preblisk zdravega razuma / že takrat so se kazali prebliski revolucije 4. ekspr. v odnosu do celote majhen, navadno ugodna občutja vzbujajoč del česa: mračna drama s svetlimi prebliski; žalostno razpoloženje s prebliski veselja ● ekspr. v trenutnem preblisku je uvidel, kaj mora storiti nenadoma, takoj; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ♪
- prebliskávati -am nedov. (ȃ) 1. večkrat preblisniti: strele so prebliskavale hribe / ekspr. bakle prebliskavajo temo 2. odbijati iskrečo se svetlobo; pobliskavati: sablje prebliskavajo v temi / iz njenih oči prebliskava hudomušnost 3. ekspr. večkrat, v presledkih za kratek čas se pojaviti: prebliskavale so ga duhovite domislice / večkrat so ga prebliskavale čudne misli obhajale ♪
- preblísniti -em dov. (í ȋ) 1. s prehodom z določenega mesta na drugo močno osvetliti: nenavaden sij je preblisnil nebo / z žarometom preblisniti zidovje 2. nav. ekspr. s prehodom skozi kaj na hitro osvetliti: sončni žarki so kdaj pa kdaj preblisnili meglo / svetloba je preblisnila temo 3. ekspr. hitro, za kratek čas pojaviti se: nasmeh mu je preblisnil ustnice; v njegovih besedah se je preblisnilo zmagoslavje / groza, slutnja ga je preblisnila / čudne misli so ga preblisnile obšle / v knjigi se tu pa tam preblisne kak duhovit opis je 4. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preblisnil ga je občutek, da je vsega konec;
brezoseb. sovražnik, ga je preblisnilo ● ekspr. hudomušno ga je preblisnila pogledala; ekspr. nič pametnega me ni preblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
- preblízu prisl. (í) preveč blizu: pes je popadljiv, ne hodi mu preblizu; hiše stojijo preblizu skupaj / ti dogodki so nam še preblizu ♪
- preblízu predl. (í) z rodilnikom preveč blizu: obleka visi preblizu peči / težko bomo dokončali priprave za slavje, smo že preblizu praznikov ♪
- preblodíti in preblóditi -im dov., preblójen in preblóden (ȋ ọ́) ekspr. blodeč prepotovati: prebloditi cel svet ♪
- prebòd -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) glagolnik od prebosti: prebod blaga, papirja; prebod mehurja, žulja; prebod z iglo ◊ filat. prebod ločna črta na poli znamk, narejena s strojnim natrganjem; črtasti, pikčasti, žagasti prebod; geom. prebod ravnine s premico; med. prebod srca prebod srca, da se ugotovi, ali gre za dejansko ali samo navidezno smrt; metal. prebod peči izdelava odprtine v peč, da lahko izteče iz nje talina ♪
- prebóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prebod: prebodna luknjica, odprtina ◊ geom. prebodna točka točka, v kateri premica seka ravnino ali črto; med. prebodna rana rana, ki nastane pri prebodu ♪
- prebodíšče -a s (í) geom. točka, v kateri premica seka ravnino ali črto ♪
102 127 152 177 202 227 252 277 302 327