Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Reb (201-225)

201.      prebéndar  in prebendár -ja m (ẹ̑; á) rel., nekdaj uživalec prebende ♪
202.      preberáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. z beračenjem prehoditi: v enem tednu je preberačil vso deželo; preberačil je vse mesto; preberačil se je do glavnega mesta 2. z beračenjem prebiti, preživeti: vse življenje je preberačil ♪
203.      preberáški  -a -o prid. (á) ekspr. prereven: zanj je nevesta preberaška / govorili so, da je bila svatba preberaška ♪
204.      prebezáti  -ám [bǝz] dov. (á ȃ) razgrebsti, razbrskati: prebezati ostanke žerjavice ♪
205.      prebežáti  -ím dov., prebéži; prebéžal tudi prebêžal (á í) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: z vsem orožjem so prebežali k partizanom / prebežati ulico preteči 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: pramen svetlobe je prebežal sobo / njegove misli so prebežali žalostni spomini ● knjiž., ekspr. prebežal je dosti dežel prehodil, prepotoval; knjiž., ekspr. s pogledom je prebežal vse navzoče nahitro, bežno pogledal; knjiž. pismo je samo prebežala in spravila preletela ♪
206.      prebéžnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor prebeži: pridružili so se jim vojni ujetniki in prebežniki; prihajali so vedno novi prebežniki / prebežnik iz boja dezerter ♪
207.      prebíčati  -am dov. (ȋ ȋ) pretepsti z bičem: prebičati koga do krvi, do smrti; pren., ekspr. veter jim je prebičal obraze ∙ knjiž., ekspr. v svoji drami je prebičal razmere v tedanji družbi je ugotovil, poočital napake, pomanjkljivosti prebíčan -a -o: prebičani ujetniki; stene, prebičane od morja ♪
208.      prebijáč  -a m (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: prebijači in luknjala ♪
209.      prebijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebijanje: prebijalna dela / prebijalno orodje ♪
210.      prebijálo  -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom ♪
211.      prebíjanje  -a s (í) glagolnik od prebijati: prebijanje zidu; odpornost kovine pri prebijanju / prebijanje skozi goščavo / določiti smer prebijanja in zbirališča / prebijanje skozi revščino ♪
212.      prebíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake 2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom prebíjati se nav. ekspr. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko // prizadevati si kljub oviram priti kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest 2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. socializem se prebija v mnogih kapitalističnih deželah uveljavlja 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje ● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo ♪
213.      prebirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj (ročno) prebira: prebiralec tekstilnih odpadkov; prebiralec premoga ♪
214.      prebirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebiranje: prebiralni postopek / prebiralna priprava / prebiralni gozd gozd, ki se izkorišča s prebiralno sečnjo ♦ gozd. prebiralna sečnja sečnja, pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves ♪
215.      prebirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) delavka, ki kaj (ročno) prebira: prebiralka jabolk ◊ muz. vsaka od luknjic na cevi nekaterih pihal ali piščali, s katere zapiranjem ali odpiranjem s prsti ali zaklopko se spreminja višina tona ♪
216.      prebirálnica  -e ž (ȃ) mont. prostor za (ročno) prebiranje rude: transport rude do prebiralnice ♪
217.      prebirálnik  -a m (ȃ) 1. teh. priprava, stroj za prebiranje: prebiralniki za žito 2. zool. del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: prebiralnik in kapica ♪
218.      prebíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prebirati: prebiranje časopisa, razglasov / prebiranje jabolk, krompirja / prebiranje fižola / prebiranje delovnih mest ∙ zastar. iti na prebiranje nabor ♪
219.      prebírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava ● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih ◊ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo prebirajóč -a -e: prebirajoč knjigo, je čakal na vlak ♪
220.      prebírek  -rka m (ȋ) izbirek: dobil je samo še prebirek ♪
221.      prebíster  -tra -o prid. (í ȋ) 1. preveč bister, nadarjen: prebister je, da bi jim nasedel 2. ekspr. zelo bister, nadarjen: prebister učenec / biti prebistrega duha / prebistro razpravljanje 3. ekspr. zelo prozoren, čist: zagledali so prebister studenec ♪
222.      prebistríti  -ím dov., prebístril; prebistrèn (ȋ í) knjiž. razbistriti, razjasniti: prebistriti nekatere pojme; tega si ne morem prebistriti ♪
223.      prebítek  -tka m (ȋ) 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote // zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj 2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je / zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček ◊ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček ♪
224.      prebíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. presežen, odvečen: prebitna energija, snov ♪
225.      prebítenski  -a -o [tǝn] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo prebítensko prisl. zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301