Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rb (83-107) 
- dêrbijski -a -o (ȇ) pridevnik od derbi: derbijske dirke; derbijsko srečanje ♪
- deverbatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik ♪
- drekobŕbec -bca m (ȓ) 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec ♪
- dvógŕb -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) ki ima dve grbi: dvogrba žival ♦ zool. dvogrbi velblod ♪
- ênogŕb -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄) ki ima eno grbo: enogrba žival ♦ zool. enogrbi velblod ♪
- êrbij -a m (é) kem. redka težka kovina sive barve, element Er ♪
- evfórbija -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
- fárbati -am nedov. (ȃ) nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj ♪
- fêrbel -bla m (é) pokru podobna igra, pri kateri igra vsak igralec s štirimi kartami: igrati ferbel ♪
- feuerbachovec -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci ♪
- fírbčen -čna -o prid. (ȋ) nižje pog. radoveden: bil je stikljiv in firbčen ♪
- fírbec -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec ♪
- gárbati -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu ♪
- gêrbera -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber ♪
- govnobŕbec -bca m (ȓ) zool. hrošč kovinsko zelene barve, ki zalega jajčeca v govno domačih živali, Geotrupes stercorarius ♪
- gŕb -a m (ȓ) stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane ♪
- gŕba -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let;
pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan ◊ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus ♪
- grbáč -a m (á) zool. kočnik za lomilcem pri zvereh ♪
- grbáča -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan ♪
- grbán in grbàn -ána m (ȃ; ȁ á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček ♪
- grbánčast -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: imel je grbančast obraz; grbančasta roka / hruška je bila že suha in grbančasta ♪
- grbánčiti -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti ♪
- grbánec -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
- grbánja -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo ♪
- grbánjast -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208 
