Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rb (826-850)


  1.      fántek  -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal ♪
  2.      fántovstvo  -a s (á) 1. fantovska doba v življenju moškega: dati fantovstvu slovo; brezskrbno fantovstvo 2. lastnosti, značilnosti fanta: premalo fantovstva je v njem ♪
  3.      farónika  -e ž (ọ́) etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet ♪
  4.      fazaneríja  -e ž (ȋ) gojišče fazanov: dobro oskrbovana fazanerija ♪
  5.      federát  -a m (ȃ) zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom ♪
  6.      fejáški  tudi feáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knjiž. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško ♪
  7.      fejáštvo  -a s (ȃ) knjiž. brezskrbno, veseljaško življenje: kljub novim razmeram je v mestu le še ostalo nekaj fejaštva ♪
  8.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
  9.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪
  10.      filé  -ja m (ẹ̑) gastr. meso nekaterih živali s hrbtnega dela ob ledvicah: kupiti file; goveji, svinjski, telečji file // jed iz tankih rezin zlasti tega mesa: goveji file z omako ♪
  11.      filírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. po dolgem razpolavljati ribe in odstranjevati hrbtenico: filirati ribe za konzerviranje ♪
  12.      fizikát  -a m (ȃ) nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat ♪
  13.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
  14.      folklorístika  -e ž (í) veda o folklori: skrbeti za razvoj folkloristike ♪
  15.      formíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
  16.      fotélj  -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji ♪
  17.      frakcionáštvo  -a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje frakcij: borba proti frakcionaštvu v stranki ♪
  18.      Francisov  -a -o [frênsisov in fráncisov] prid. (ȇ; ȃ) strojn., v zvezi Francisova turbina in francisova turbina vodna turbina za srednje padce in srednje količine vode ♪
  19.      frizírati  -am nedov. (ȋ) strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje ♪
  20.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  21.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  22.      fulgurít  -a m (ȋ) geol. cevasta tvorba v kamnini, ki jo naredi strela: nastanek fulgurita // petr. kamnina, ki obdaja to tvorbo ♪
  23.      fungicíd  -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni: uporaba herbicidov in fungicidov v poljedelstvu ♪
  24.      furír  -ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka ♪
  25.      gabarít  -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA