Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rb (508-532)


  1.      aprovizácija  -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo ♪
  2.      aragonít  -a m (ȋ) min. rudnina rombični kalcijev karbonat ♪
  3.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist ♪
  4.      asimptóta  -e ž (ọ̑) geom. premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla: asimptota hiperbole ♪
  5.      áškrc  -a m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi ♪
  6.      atlétika  -e ž (ẹ́) šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje: gojiti atletiko; prvenstvo v atletiki / raba peša lahka atletika atletika; težka atletika ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks ♪
  7.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  8.      avtokefálnost  -i ž (ȃ) rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve ♪
  9.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
  10.      ávtozvéza  in ávto zvéza -e ž (ȃ-ẹ̑) redko avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana—Ig ♪
  11.      azíl  -a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi ♪
  12.      azílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi ♪
  13.      azurít  -a m (ȋ) min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  14.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  15.      backhand  -a [bèkhènd -ênda] m (ȅ-ȅ ȅ-ȇ) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand ♪
  16.      backprojekcija  -e [bèkprojék-] ž (ȅ-ẹ́) film. projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija ♪
  17.      bákla  -e ž (ȃ) svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja ♪
  18.      banderílja  tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat ♪
  19.      bánjka  -e ž (ȃ) nar. dolenjsko ploščata posoda za prenašanje tekočin: na hrbtu je nesel težko banjko vina ♪
  20.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture ♪
  21.      bastárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba ♪
  22.      bastonáda  -e ž (ȃ) nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado ♪
  23.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ ♪
  24.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje ♪
  25.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi ♪

   383 408 433 458 483 508 533 558 583 608  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA