Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rb (401-425)


  1.      túrboreakcíjski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) strojn. turboreaktiven: turboreakcijsko letalo / turboreakcijski motor ♪
  2.      túrboreaktíven  -vna -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na turboreaktor: turboreaktivno letalo / turboreaktivni motor ♪
  3.      túrboreáktor  -ja m (ȗ-á) strojn. turbinski reaktivni motor: ladja z dvema turboreaktorjema ♪
  4.      turbulénca  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeda, nemir: hotel je pozabiti turbulenco pretekle noči 2. fiz. pojav, pri katerem nastajajo vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčenje: raziskovati turbulenco vodnega toka / zračne turbulence so povzročile letalsko nesrečo ♪
  5.      turbulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeden, nemiren: turbulentno stanje v državi / turbulentna doba 2. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčast: laminarni in turbulentni tok; turbulentno gibanje zraka ♪
  6.      tvórba  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od tvoriti: tvorba se nadaljuje; tvorba kapnikov / tvorba besed 2. kar se naredi, ustvari a) snovnega: tvorba ima obliko krogle; cvetlicam podobne ledene tvorbe na steklu; kopito je rožena tvorba; tvorbe v kraških jamah / naravna tvorba b) duhovnega: jezik, pesem je tvorba duha / junak pripovedi je abstraktna tvorba c) družbenega: gospodarske, politične tvorbe / publ. nastajanje novih državnih tvorb novih držav ◊ geom. geometrijska tvorba; lingv. tvorba primernika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva ♪
  7.      tvórben  -bna -o tudi tvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tvorbo: tvorben proces / tvorbna sestavina ♦ lingv. tvorbna slovnica slovnica o delanju, ustvarjanju stavkov, besednih zvez ♪
  8.      univerbizácija  -e ž (á) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje ♪
  9.      urbálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbalno prebivalstvo ♪
  10.      urbàn  -ána m (ȁ á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban ♪
  11.      urbán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina ♪
  12.      urbáničen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbanična naselja ♪
  13.      urbaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za urbanizem: urbanisti so predlagali več rešitev / arhitekt urbanist ♪
  14.      urbanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  15.      urbanístika  -e ž (í) knjiž. urbanizem: načela sodobne urbanistike ♪
  16.      urbanizácija  -e ž (á) glagolnik od urbanizirati: hitra, obsežna urbanizacija; urbanizacija naselij, vasi / urbanizacija kmečkih hiš; urbanizacija pokrajine / urbanizacija prebivalstva; urbanizacija življenja / stopnja urbanizacije stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♪
  17.      urbanízem  -zma m (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij: problemi s področja urbanizma; svet, zavod za urbanizem; napake, uspehi v urbanizmu / trgovinski, turistični urbanizem // veda o tej dejavnosti: študirati urbanizem; katedra za urbanizem ● knjiž., redko občudovati moderni urbanizem glavne ulice urejenost ♪
  18.      urbanizíranost  -i ž (ȋ) urb. značilnost urbaniziranega: urbaniziranost naselja / stopnja urbaniziranosti stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♪
  19.      urbanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanizírati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbanizíran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano ♪
  20.      urbánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: urbanska naselja / urbanski način življenja ♪
  21.      urbár  -ja m (á) zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov: v urbarju zapisane dajatve; urbarji kočevskega zemljiškega gospostva / sestaviti urbar / prenovljeni ali reformirani urbarji sestavljeni na osnovi temeljnih urbarjev z vpisanimi spremembami; rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji; temeljni urbarji uporabljani daljše časovno obdobje ♪
  22.      urbariálen  -lna -o prid. (ȃ) urbarski: urbarialne dajatve / urbarialni patent v fevdalizmu patent, s katerim je Jožef II. leta 1789 omejil podložniška bremena na denarno dajatev, odmerjeno po donosu kmetije ♪
  23.      urbarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje: krčiti gozdove, izsuševati močvirja in na druge načine urbarizirati zemljišča ♪
  24.      urbárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na urbar: urbarske dajatve / urbarski viri za zgodovino ♪
  25.      urbárščina  -e ž (ā) zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu: plačati dva goldinarja urbarščine ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA