Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rb (26-50)



  1.      barbarizírati  -am nedov. in dov. () uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
  2.      barbárka  -e ž () ženska oblika od barbar
  3.      barbárski  -a -o prid. () nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
  4.      barbárstvo  -a s () neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
  5.      barbêra  -e ž () agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
  6.      rbica  -e ž () bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea
  7.      barbír  -ja m (í) nar. padar, mazač: Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec)
  8.      barbiturát  -a m () farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati
  9.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač
  10.      berbêrec  -rca m () vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu
  11.      bikarbóna  -e ž (ọ̑) poljud., navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone
  12.      bíkarbonát  -a m (-) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat
  13.      bikobórba  -e ž (ọ̑) zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe
  14.      rba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek
  15.      rben  -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh rbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina
  16.      rbenost  -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost
  17.      bŕbati  -am nedov. () bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti ∙ ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega
  18.      bŕblja  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje
  19.      brbljáč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
  20.      brbljánje  -a s () glagolnik od brbljati: brbljanje žensk / neutrudno brbljanje otroka / brbljanje vode
  21.      brbljaríja  -e ž () ekspr. nepomembno govorjenje: poslušati brbljarije; neumne brbljarije / ne menite se za take brbljarije izmišljotine, čenče
  22.      brbljáti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
  23.      brbljàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska
  24.      brbljávec  -vca m () ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca
  25.      brbljávka  -e ž () ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA