Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rb (26-50)
- barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
- barbárka -e ž (ȃ) ženska oblika od barbar ♪
- barbárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje ♪
- barbárstvo -a s (ȃ) neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe ♪
- barbêra -e ž (ȇ) agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero ♪
- bárbica -e ž (ȃ) bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea ♪
- barbír -ja m (í) nar. padar, mazač: Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec) ♪
- barbiturát -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati ♪
- barbón -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač ♪
- berbêrec -rca m (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu ♪
- bikarbóna -e ž (ọ̑) poljud., navadno v zvezi s soda jedilna soda, natrijev bikarbonat: škatlica bikarbone; dodati vodi za noževo konico sode bikarbone ♪
- bíkarbonát -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
- bikobórba -e ž (ọ̑) zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe ♪
- bórba -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek ♪
- bórben -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina ♪
- bórbenost -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost ♪
- bŕbati -am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti ∙ ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega ♪
- bŕblja -e ž (ȓ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje ♪
- brbljáč -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača ♪
- brbljánje -a s (ȃ) glagolnik od brbljati: brbljanje žensk / neutrudno brbljanje otroka / brbljanje vode ♪
- brbljaríja -e ž (ȋ) ekspr. nepomembno govorjenje: poslušati brbljarije; neumne brbljarije / ne menite se za take brbljarije izmišljotine, čenče ♪
- brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
- brbljàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska ♪
- brbljávec -vca m (ȃ) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca ♪
- brbljávka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226