Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rb (108-132)
- gŕbast -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
- gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
- gŕbav -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
- gŕbavček -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- grbavína -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
- grbavínast -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: z grbavinaste ceste je zavila na ozko pot; grbavinasta tla ♪
- gŕbavka -e ž (ŕ) ženska, ki ima grbo ♪
- gŕbavost -i ž (ŕ) značilnost grbavega človeka: trpel je zaradi svoje grbavosti ♪
- gŕbček -čka m (ȓ) manjšalnica od grbec: v naročje je vzel komaj triletnega grbčka ♪
- gŕbec -bca m (ȓ) grbavec: grbca noče za moža ♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ♪
- gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus ♪
- gŕbica -e ž (ŕ) manjšalnica od grba: grbica na hrbtu se skoraj ni videla ♦ nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena ♪
- gŕbičast -a -o prid. (ŕ) poln grbic, izrastkov: grbičasto rogovje ♪
- grbičàv -áva -o prid. (ȁ á) poln grbic, izrastkov: grbičavo rogovje srnjakov ♪
- grbín -a m (ȋ) ekspr., redko grbavec: bil je pritlikav možic, grbin ♪
- grbína -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik ♪
- grbínast -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki ♪
- gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ) dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi gŕbiti se 1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom 2. redko grbančiti se: ob očeh se je grbila koža ♪
- grblína -e ž (í) grbina: smučar se je spustil navzdol med grblinami ♦ alp. manjša izboklina na površini skale ♪
- grbonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ♪
- grboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
- grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
- gŕboven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
- gŕbovnik -a m (ȓ) knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208