Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raza (51-75)



  1.      stražárstvo  -a s () stražarska služba: priti na vrsto za stražarstvo; stražarstvo in dežurstvo
  2.      tiráža  -e ž () knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada: povečevati tiražo časopisa
  3.      turáža  -e ž () teh. vrtilna hitrost: zmanjšati turažo / turaža petsto vrtljajev na minuto
  4.      vitráža  -e ž () 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali
  5.      vráža  -e ž (á) verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga: prepričanje, da črna mačka, ki komu prečka pot, prinaša nesrečo, je vraža; narediti kaj iz vraže; biti poln vraž / zapisovati, zbirati vraže; verjeti v vraže / prazne, praznoverne vraže; ljudske vraže
  6.      vrážar  -ja m () kdor na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja
  7.      vrážarica  -e ž () ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: zdravilo vražarice zoper uroke b) vedežuje: glede pomembne odločitve vprašati za nasvet vražarico / vražarica iz kart, kave
  8.      vražaríja  -e ž () iz vraže izvirajoče, z vražo utemeljeno dejanje: opusti vendar te vražarije ● ekspr. zabavati gledalce s svojimi vražarijami in čarovnijami izredno spretnimi dejanji
  9.      vrážarka  -e ž () ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: ozdravila ga je vražarka b) vedežuje: vražarka jo je z napovedmi prestrašila
  10.      vrážarski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vražarje ali vražarstvo: vražarske knjige / vražarsko zdravilstvo / vražarska vera 2. star. vraževeren: vražarski človek
  11.      vrážarstvo  -a s () 1. dejavnost vražarjev: ukvarjati se z vražarstvom 2. vraževerje: tako ravnanje temelji na vražarstvu
  12.      vrážast  -a -o prid. (á) vraževeren: vražast človek / vražasto ravnanje / vražasta vera vrážasto prisl.: vražasto verjeti
  13.      zgrážanje  -a s (á) glagolnik od zgražati se: vzbujati zgražanje; zgražanje množic je bilo vse glasnejše
  14.      zgrážati se  -am se nedov. (á) izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča: čez čas so se ljudje nehali zgražati; zgražati se zaradi goljufije; nad njegovimi slikami se mnogi zgražajo; glasno se zgražati zgražajóč se -a -e: zgražajoč se je zmajeval z glavo
  15.      à  prisl. () pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
  16.      à  [à in á] prisl. (; ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
  17.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  18.      á  in à medm. (ā; ) 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še! 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže! 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
  19.      a...  ali à... predpona v sestavljenkah () za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
  20.      áblativ  -a m () lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
  21.      abrakadábra  -e ž () nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
  22.      abstrákten  -tna -o prid., abstráktnejši () s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
  23.      abstráktnost  -i ž () lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
  24.      abstrúzen  -zna -o prid. () knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
  25.      adekvátnost  -i ž () ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA