Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raza (197-221) 
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
- brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko
se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
- brígati se -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
- briljánca -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca ♪
- brížen -žna -o prid. (í ȋ) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani ♪
- bŕr medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr ♪
- brúndati -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
- bŕž prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje ♪
- bŕžčas prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržčas je to njegov zadnji dan; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali ♪
- bŕžda prisl. (ȓ) knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: to bo bržda držalo; bržda se še danes ne znajde ♪
- bŕžkone prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku; kolne bržkone nevede; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus ♪
- bù medm. (ȕ) izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno! ♪
- búden -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov ♪
- buzaráca medm. (ā) star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna! ♪
- buzaráda medm. (ȃ) zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali! ♪
- buzaróna medm. (ọ̑) zastar. izraža podkrepitev trditve: dekle je, buzarona, bistro ♪
- celôta -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne;
stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
- cepenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. od mraza otrdevati, dreveneti: prsti mu cepenijo ♪
- ciáo in čáv [prva oblika čao] medm. (ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao ♪
- cméra in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
- cmokávzarstvo -a s (ȃ) knjiž. zelo grob način izražanja, pisanja ♪
- cùk medm. (ȕ) izraža kratek, sunkovit potegljaj: cuk, in zob je bil zunaj ♪
- cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih ● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt;
cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti ♪
- čákaj -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati ♪
72 97 122 147 172 197 222 247 272 297 
