Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raza (1.526-1.550)


  1.      nèhoté  prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal ♪
  2.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  3.      nèizrázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega ♪
  4.      nèizráznost  -i ž (ȅ-á) 1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov 2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili ♪
  5.      nèizrekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
  6.      nèjásen  -sna -o prid. (ȅ-á) ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost nèjásno prisl.: nejasno izgovarjati besede; svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal; dogodka se samo nejasno spominjam ♪
  7.      nejevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu ∙ star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe nejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo ♪
  8.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
  9.      nékaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: nekaj dni me ne bo v službo; ima še nekaj dolga; nekaj domačinom so preskrbeli delo; poznam ga nekaj nad tri leta; elipt. nekaj pred prazniki; vsakih nekaj korakov se je ozrla; pred nekaj dnevi sem ga srečal; prodam hišo z nekaj zemlje / nekaj stokrat // izraža nedoločeno manjšo stopnjo: izdelki te tovarne so zdaj nekaj boljši; mož je bil tudi nekaj filozofa / naši se nekaj obotavljajo; nekaj se spozna na to / poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa; užaljen je nekaj zato, ker ni res, najbolj pa, ker mu ne verjamejo 2. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: nekaj pa že razumem; kar nekaj potrti so videti 3. ekspr. izraža veliko mero, stopnjo: ti pa nekaj rad sprašuješ / njegova beseda nekaj zaleže ● ekspr. ta pa da nekaj na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. zadnje čase se nekaj drži (name) je jezen, užaljen; stalo bo sto dinarjev, nekaj več ali manj približno ♪
  10.      nékajkrat  prisl. (ẹ̄) izraža nekaj ponovitev: pride nekajkrat na mesec / že nekajkrat je stopila do vrat, pa se je vrnila / zračni promet se je za nekajkrat povečal ♪
  11.      nekàk  tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti // izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti ♪
  12.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  13.      nekàkšen  tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje // izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre odtod nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar. nekako: nekakšno tri dni bo od tega ♪
  14.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
  15.      nekatéri  tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku ♪
  16.      nékdaj  stil. nekdàj prisl. (ẹ̑; ȁ) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje dogajalo: bilo je prijetno kot nekdaj / nekdaj mogočna vojska; moj prijatelj, nekdaj ravnatelj te šole prej, včasih / že od nekdaj živijo tukaj od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  17.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz ♪
  18.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  19.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati ♪
  20.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  21.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico ♪
  22.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  23.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  24.      nèkonkréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten ♪
  25.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA