Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raza (1.476-1.500)



  1.      navdáti  -ám dov., 2. mn. navdáste in navdáte; navdál (á) povzročiti, vzbuditi v kom kaj: misel nanjo ga vselej navda z žalostjo; kar je videla, jo je navdalo z grozo / knjiž. to srečanje mu je navdalo dušo z neznano strastjo / srce se ji je navdalo s ponosom // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: ljudi je navdal bes; navdala sta ga nežnost in sočutje / navdal jo je občutek hvaležnosti
  2.      navdúšenje  -a s () 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdušenjem 2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdušenje nad čim; vzbuditi navdušenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdušenje // izražanje takega odnosa: navdušenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdušenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdušenja / predajati se navdušenju ● ekspr. izrazil je navdušenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč
  3.      navelíčati se  -am se dov. () 1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme 2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela navelíčan -a -o 1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja 2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom
  4.      navídez  in na vídez prisl. () izraža omejitev na navideznost, zunanjost: navidez verjame; on je navidez bolj odločen kakor v resnici; navidez prijateljski; navidez ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le navidez
  5.      navkljúb  prisl. () izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu navkljub / ekspr. to dela vsemu svetu navkljub
  6.      navkréber  [bǝr] prisl. (ẹ̑) izraža gibanje po strmini navzgor: lesti, voziti navkreber
  7.      navpíčen  -čna -o prid. () 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce ♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij navpíčno prislov od navpičen: navpično stati // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem
  8.      navpík  prisl. () izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik ∙ nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor
  9.      navŕh  prisl. () 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
  10.      navŕh  predl. () z rodilnikom za izražanje premikanja na zgornjo stran česa: zložiti obleko navrh knjig / v vezniški rabi ni mi ustregel, navrh vsega me je celo ozmerjal
  11.      navsezádnje  prisl. () ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje
  12.      navsezgódaj  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj: jutri bom navsezgodaj odšel; odpeljali so se že navsezgodaj / drugi dan navsezgodaj je bil že na poti
  13.      navzád  prisl. () knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj: noga se giblje navzpred in navzad; glava omahne navzad
  14.      navzdòl  [o] prisl. () izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol // izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol ● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega
  15.      navzgòr  prisl. () izraža gibanje ali usmerjenost proti višjemu kraju, ant. navzdol: gledati navzgor; vse hiti po stopnicah navzgor in navzdol; vožnja ob reki navzgor / konj je obležal z nogami navzgor // izraža gibanje ali usmerjenost proti višji meri ali vrednosti: navzgor in navzdol omejena možnost delovanja; vstopnice so od pet dinarjev navzgor ● ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; pog. iti z glasom navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj; pog. navzgor se prilizovati nasproti višjim po položaju; pog. zaokrožiti cene, račun navzgor na višjo polno številko
  16.      navzkríž  prisl. (í) 1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti / ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž 3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode ● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž
  17.      navznóter  [tǝr] prisl. (ọ̄) izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi // knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave
  18.      navzpréd  prisl. (ẹ̑) star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej: navzpred in navzad gibljiva priprava; od zadaj navzpred
  19.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave
  20.      nazádnje  prisl. () 1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš // izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe 2. ekspr. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / v medmetni rabi nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitevekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti
  21.      nazáj  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi ♦ šport. premet nazaj // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla 2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj // pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala 3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti 4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj 5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal ● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; žarg., šol. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
  22.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen
  23.      názdar  in na zdàr medm. (; ) zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav: klicali so mi: nazdar; sam.: pozdravimo goste s krepkim nazdar
  24.      nazív  -a m () 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek
  25.      naznanjeváti  -újem nedov.) star. 1. naznanjati, napovedovati: naznanjevati goste 2. izpovedovati, izražati: naznanjuje ji svojo ljubezen; naznanjevati svoje misli naznanjujóč -a -e: žvižganje, naznanjujoče njihov prihod

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA