Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raz (926-950) 
- razoglàv tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava ♪
- razoglávost -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
- razogljíčenje -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
- razogljíčiti -im dov. (í ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin ♪
- razonegáviti -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
- razopážiti -im dov. (á ȃ) knjiž. odstraniti opaž: razopažiti stene ♪
- rázor -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪
- razoránost -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost razoranega: razoranost gorskih vrhov / razoranost obraza ♪
- razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
- razorávati -am nedov. (ȃ) 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo ♪
- razorožênec -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪
- razorožênost -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
- razoroževánje -a s (ȃ) glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov ♪
- razoroževáti -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled ♪
- razorožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razorožiti: razorožitev sovražnih vojakov / prizadevanje za razorožitev ♪
- razorožíti -ím dov., razoróžil (ȋ í) odvzeti orožje: razorožiti sovražno četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo razorožèn -êna -o: razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt ♪
- razorožítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca ♪
- razosebítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka ♪
- razosébiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti zavest o lastni osebnosti: razosebiti človeka; v takih razmerah se človek razosebi / razosebiti delo razosébljen -a -o: razosebljeni junaki drame; biti razosebljen ♪
- razosébljanje -a s (ẹ́) glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje ♪
- razosébljati -am nedov. (ẹ́) odvzemati zavest o lastni osebnosti: stroj delavca razoseblja; v takih razmerah se človek razoseblja / razosebljati delo ♪
- razosébljenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪
- razosébljenost -i ž (ẹ̑) značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame ♪
- rázoven -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
- rázovka -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 
