Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (801-825)


  1.      razmeščênost  tudi razméščenost -i ž (é; ẹ̑) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razmeščenost pohištva ♪
  2.      razmèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od razmetati: razmet kart ♪
  3.      razmetánost  -i ž (á) značilnost razmetanega: razmetanost stanovanja / za navidezno razmetanostjo besed in pojmov je vendar red ♪
  4.      razmetáti  -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati 2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko ◊ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta razmetán -a -o: papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano ♪
  5.      razmetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razmetavati: razmetavanje sena / razmetavanje igrač / razmetavanje denarja ♪
  6.      razmetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno 2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo ♪
  7.      razmetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) tisk. stavec, ki razstavlja stavek in zlaga črkovni material na ustrezna mesta: biti, postati razmetovalec ♪
  8.      razmezgáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. pomendrati, poteptati: razmezgati svež beton / razmezgati mokro zemljo ♪
  9.      razmígati  -am dov. (ȋ) ekspr. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi 2. razmajati: burja je razmigala stebre ♪
  10.      razmigávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. razgibavati: razmigavati roke; počasi so se razmigavali ♪
  11.      razmík  -a m (ȋ) 1. medsebojna oddaljenost med predmeti, navadno manjša: povečati, zmanjšati razmik; razmik med deskami, hišami, vrstami / hodili so v koloni v majhnih razmikih / časovni razmik med dogodkoma presledek 2. glagolnik od razmakniti: poveljnik je ukazal razmik ♦ adm. razmik razdalja med (natipkanimi) besedami ali znaki; razdalja med (tipkanimi) vrsticami; elektr. kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma ♪
  12.      razmikáč  -a m (á) avt. del zavornega mehanizma, ki pri zaviranju razmakne zavorne čeljusti ♪
  13.      razmíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od razmikati: razmikanje plošč / razmikanje vrst ♪
  14.      razmíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) spravljati kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmikati klopi, stole; razmikati zavese; vrste plesalcev so se počasi razmikale / razmikati prste ♦ tisk. razmikati vrste // delati, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmikali so veje, da so lažje hodili razmikajóč -a -e: stopal je spredaj, razmikajoč veje ♪
  15.      razminírati  -am dov. (ȋ) razstreliti kaj z minami, eksplozivom: razminirati bunker, most ♪
  16.      razmíslek  -a [lǝk] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka ♪
  17.      razmísliti  -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš // presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj 2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli razmíšljen -a -o 1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje 2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti ♪
  18.      razmíšljanje  -a s (í) glagolnik od razmišljati: navajati učence na razmišljanje; ekspr. potopil se je v razmišljanje; kritično, poglobljeno razmišljanje; razmišljanje o vzgojnih vprašanjih / odgovoril mu je brez razmišljanja; po dolgem razmišljanju se je odločil ♪
  19.      razmíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka razmišljajóč -a -e: razmišljajoč o tem, kam naj gre, je stopil na ulico; razmišljajoč človek; njegov razmišljajoči značaj ♪
  20.      razmíšljenec  -nca m (ȋ) ekspr. razmišljen človek: ta človek je velik razmišljenec ♪
  21.      razmíšljenost  -i ž (ȋ) stanje razmišljenega človeka: to je bila posledica njegove razmišljenosti / storiti kaj v razmišljenosti ♪
  22.      razmišljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razmišlja: samoten razmišljevalec ♪
  23.      razmišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) razmišljati: razmišljevati o umetnosti / hodil je po sobi in razmišljeval / dolgo je razmišljeval, kaj naj stori razmišljujóč -a -e: razmišljujoč o tem, je hodil po cesti; razmišljujoč človek ♪
  24.      razmnóžek  -žka m (ọ̑) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: razmnožek predsednikovega govora ♪
  25.      razmnoženína  -e ž (í) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA