Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (626-650)


  1.      razkrojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
  2.      razkrojílo  -a s (í) kem. sredstvo za razkrajanje: uporaba razkrojil ♪
  3.      razkrojína  -e ž (í) kar nastane pri razkroju: razkrojine beljakovin; zastrupitev z razkrojinami ♪
  4.      razkrojíti  -ím dov., razkrójil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o: razkrojena snov; organizacija je razkrojena ∙ knjiž., redko duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan ♪
  5.      razkrojljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razkrojiti: razkrojljiva snov; ta gnojila so težko razkrojljiva ♪
  6.      razkrojljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razkrojljivega: razkrojljivost snovi ♪
  7.      razkrojnína  -e ž (ȋ) kar nastane pri razkroju: škodljive razkrojnine; kopičenje razkrojnin v mišicah ♪
  8.      razkrójnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkrojnega: razkrojnost snovi ♪
  9.      razkrónati  -am dov. (ọ̑) knjiž. odvzeti komu vladarski naslov: razkronati vladarja; pren. razkronati pesnika razkrónan -a -o: razkronan kralj ♪
  10.      razkropítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razkropiti: razkropitev demonstrantov; razkropitev prebivalstva ♪
  11.      razkropíti  -ím dov., razkrópil (ȋ í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki ♪
  12.      razkropljênec  -nca m (é) ekspr. vsak od razkropljenih ljudi: vsi ti razkropljenci so se znova zbrali ♪
  13.      razkropljênost  -i ž (é) stanje razkropljenega: razkropljenost črede / ekspr. razkropljenost naselij ♪
  14.      razkúhati  -am dov. (ú ȗ) s predolgim kuhanjem povzročiti, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhati fižol; krompir se je razkuhal ♦ gastr. razkuhati prežganje s kuhanjem povzročiti, da se moka enakomerno porazdeli v tekočini razkúhan -a -o: razkuhan krompir; riž je popolnoma razkuhan ♪
  15.      razkuhávati  -am nedov. (ȃ) s predolgim kuhanjem povzročati, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhavati krompir ♪
  16.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
  17.      razkúštranček  -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
  18.      razkúštranec  -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
  19.      razkúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
  20.      razkuzmáti  -ám tudi razkúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ) star. razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkuzmal brado razkuzmán tudi razkúzman -a -o: razkuzmani lasje; razkuzmana brada ♪
  21.      razkúžba  -e ž (ȗ) star. razkužitev, razkuženje: razkužba predmetov ♪
  22.      razkúženje  -a s (ȗ) glagolnik od razkužiti: razkuženje pitne vode ♪
  23.      razkuževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev ♪
  24.      razkuževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava; razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja ♪
  25.      razkuževálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki opravlja razkuževanje: delo razkuževalk ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA