Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (2.676-2.700)


  1.      antíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije ♪
  2.      ántidialéktika  -e ž (ȃ-ẹ́) nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah ♪
  3.      ántifevdálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost; antifevdalna gibanja v 16. stoletju ♪
  4.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe ♪
  5.      ántilogaritmíranje  -a s (ȃ-ȋ) glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza ♪
  6.      ántimilitarístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile ♪
  7.      antinómičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje ♪
  8.      antinomíja  -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj ♪
  9.      antiohíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
  10.      ántipolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen ♪
  11.      ántisociálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje ♪
  12.      ántitalènt  -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
  13.      ántropogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka ♪
  14.      ántropogeografíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
  15.      antropometríja  -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije ♪
  16.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
  17.      anulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
  18.      aoríst  -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega ♪
  19.      apartmá  -ja m (ȃ) 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma ♪
  20.      apáš  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja ♪
  21.      apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
  22.      apátičen  -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
  23.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
  24.      aplavdírati  -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
  25.      aplávz  -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne ♪

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA