Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raz (2.376-2.400)
- stražáriti -im nedov. (á ȃ) stražiti: vojaki so stražarili prehod čez reko; noč za nočjo mora stražariti / redko drevje je stražarilo med skalami ♪
- stražárjenje -a s (á) glagolnik od stražariti: nenehno stražarjenje ga je zelo izčrpalo ♪
- stražárka -e ž (á) ženska oblika od stražar: pred vhodom ga je ustavila stražarka / stražarka ognja v templju čuvarka ◊ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj ♪
- stražárna -e ž (ȃ) star. stražarnica: stotnik je odšel iz stražarne ♪
- stražárnica -e ž (ȃ) posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle ♪
- stražárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stražarje ali stražo: poznati stražarsko geslo / stražarska zapornica; stražarsko mesto / stražarska služba ♪
- stražárstvo -a s (ȃ) stražarska služba: priti na vrsto za stražarstvo; stražarstvo in dežurstvo ♪
- strážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražarje ali stražo: obzidje s stražnimi stolpi; stražna ladja; stražno mesto stražarsko / stražni ognji so naznanjali, da se bliža sovražnik ◊ zool. stražna vetrnica vetrnica, ki živi v sožitju z rakom samotarcem, Adamsia palliata ♪
- stráženje -a s (á) glagolnik od stražiti: straženje ujetnikov / biti določen za straženje ♪
- stražíšče -a s (í) nekdaj kraj, prostor za straženje: prispeli so do stražišča na hribu ♪
- strážiti -im, in stražíti in strážiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je stražil, da se ne bi kdo vselil / pri vseh vhodih so stražili vojaki; pren., ekspr. ob cesti so stražile visoke skale ∙ nar. stražiti mrliča bedeti pri mrliču stražèč -éča -e: stražeč glavni vhod, je prvi opazil nevarnost; stražeči vojaki ga niso hoteli poslušati ♪
- strážmešter -tra m (ȃ) star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter ♪
- strážmójster -tra m (ȃ-ọ́) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster // tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik / orožniški, policijski stražmojster ♪
- strážnica -e ž (ȃ) 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica ♪
- strážnik -a m (ȃ) 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar ♪
- strážniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba ♪
- sufražétka -e ž (ẹ̑) zlasti v Angliji, v začetku 20. stoletja pripadnica gibanja za volilno pravico in enakopravnost žensk: boj sufražetk ♪
- suhomrázica -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: suhomrazica je uničila ozimino ♪
- šéstrazréden -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija ♪
- štírirazréden -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri razrede, oddelke: ta šola je štirirazredna ♪
- štírirazrédnica -e ž (ȋ-ẹ̑) nekdaj štirirazredna šola: šola se je razširila v štirirazrednico ♪
- štírirazséžen -žna -o prid. (ȋ-ẹ́ ȋ-ẹ̄) ki ima štiri razsežnosti: štirirazsežna tvorba ♪
- tiráža -e ž (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije; naklada: povečevati tiražo časopisa ♪
- tísočobrázen -zna -o prid. (ȋ-ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: sodobna tisočobrazna civilizacija ♪
- trétjerazréden -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu: tretjerazredno blago, sadje // ekspr. slab, malovreden: predvajajo tretjerazredne filme; umetniško tretjerazredno besedilo / to je tretjerazrednega pomena je postransko, nepomembno ♪
2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476