Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (2.241-2.265)


  1.      prázničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na praznik: nastopilo je praznično jutro / praznične prireditve / praznični dnevi / praznična obleka; praznično kosilo / ekspr.: praznični mir; praznično razpoloženje ∙ ekspr. biti praznične volje veselo razpoložen práznično prisl.: praznično oblečen; praznično pogrnjena miza; sam.: pri tem so občutili nekaj prazničnega ♪
  2.      prázničnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost prazničnega: prazničnost dneva / prazničnost razpoloženja / v dvorani je vladala prazničnost praznično razpoloženje ♪
  3.      práznik 1 -a m (á) 1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; za praznike je prišel domov; ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike // rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik // ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik ∙ najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha 2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi; ob praznikih je hodil na morje ♪
  4.      práznik 2 -a m (á) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden; polsvobodnjak: prazniki in svobodnjaki ♦ zgod. praznik v fevdalizmu podložnik, ki se ukvarja s predelavo rude ♪
  5.      praznílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praznjenje: praznilna priprava / praznilni tok akumulatorja, kondenzatorja tok, ki ga daje akumulator, kondenzator pri praznjenju ♪
  6.      praznína  -e ž (ȋ) 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju 2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino // ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja praznina ● ekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen ♪
  7.      prázniški  -a -o prid. (á) prazničen: prazniški večer / prazniška obleka / prazniška tišina; prazniško razpoloženje prázniško prisl.: prazniško oblečen ♪
  8.      praznítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov ♪
  9.      prazníti  in prázniti -im nedov. (ȋ á) 1. delati, da v čem ni več določene stvari, vsebine: redno prazniti poštni nabiralnik; prazniti sod; rezervoarji se praznijo ∙ evfem. praznili so blagajne po večjih trgovinah kradli so denar iz blagajn; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. prazniti skledo jesti ♦ elektr. prazniti akumulator porabljati shranjeno električno energijo 2. izločati blato, seč: prazniti črevo, mehur 3. delati, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: prazniti dvorano; mesto se je hitro praznilo ♪
  10.      práznjenje  -a s (á) glagolnik od prazniti: praznjenje bazena; praznjenje silosov, skladišča, sodov / praznjenje akumulatorja ♦ strojn. gib bata, pri katerem bat potisne plin ali paro iz valja ♪
  11.      praznoglàv  in praznogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav ♪
  12.      praznoglávec  -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
  13.      praznoglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti ♪
  14.      praznorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
  15.      práznost  -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka ♪
  16.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote ♪
  17.      praznôten  -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud ♪
  18.      praznoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali ♪
  19.      praznovánje  -a s (ȃ) glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov ♪
  20.      praznováti  -újem nedov. (á ȗ) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagali ◊ rel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti ♪
  21.      praznovérec  -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca ♪
  22.      praznovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade ♪
  23.      praznovérje  -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
  24.      praznovérnež  -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu ♪
  25.      praznovérnost  -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost ♪

   2.116 2.141 2.166 2.191 2.216 2.241 2.266 2.291 2.316 2.341  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA