Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (19.441-19.465)


  1.      zaplémba  -e ž (ẹ̑) 1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot del kazni: zaplemba posestva, zemljišča; zaplemba vsega premoženja // uradni odvzem česa sploh: zaplemba mamil tihotapcem; zaplemba pridelka 2. odvzem pravice do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplemba knjige, revije ♪
  2.      zapleníti  in zapléniti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje // uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili 2. odvzeti pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek zaplénjen -a -o: zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje ♪
  3.      zaplenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja // uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje 2. odvzemati pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige ♪
  4.      zaplêsti  -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico ∙ ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje zaplêsti se 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari ● ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi zapletèn -êna -o 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega ♪
  5.      zaplèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zaplesti: zaplet vrvi / napovedati nevaren zaplet položaja 2. dogodek, dejstvo, ki zavira, otežuje normalen potek česa: vkrcati se brez zapletov; pri pogajanju je prihajalo do zapletov; zapleti ob prehodu meje // navadno s prilastkom zapletena, težko razrešljiva zadeva: zavrnitev obiska je povzročila diplomatski zaplet; gospodarski, politični zapleti v državi; prizadevati si za mirno razrešitev vojaškega zapleta / ekspr. tak odgovor je povzročil nove zaplete neprijetnosti, težave 3. lit. začetni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno začenja: zaplet igre; zaplet zgodbe; zaplet v drami 4. med. obolenje, ki se pojavi ob osnovni bolezni; komplikacija: po operaciji so nastali zapleti ♪
  6.      zaplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva 2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je zapletal dolge lase 3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši: zapletati problem, vprašanje, zadevo; še tako preproste stvari zapleta // delati, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: svoje pripovedovanje, zgodbo zelo zapleta 4. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zapletati koga v neprijetno stvar, zadevo; zapletati se v zaroto // delati, povzročati, da je kdo deležen česa: zapletati koga v neprijetnosti; zapletati se v težave // z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapletati otroka v igro; zapletati koga v pogovor; zapletati se v razpravo 5. lit. postopno začenjati dogajanje: zapletati roman ● zapletati steklenico opletati; zapletati venec v lase vpletati zaplétati se 1. postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zapletale; vrvi so se pri zvijanju zapletale 2. prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega: zapletati se v gosto grmičevje in padati 3. postajati tak, da se težko uredi, razreši: odnosi so se vse bolj zapletali; položaj v državi se je začel zapletati; stvari se zelo zapletajo / pogovor se je zapletal je postajal vse bolj kočljiv 4. ekspr. prihajati v ljubezensko razmerje s kom: vse preveč se zapleta s to žensko / zapletati se v razmerje s kom začenjati imeti 5. ekspr. prihajati v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: med pripovedovanjem se je zapletal / misli se mu zapletajo / zapletati se v protislovja protislovno se izražati ● ekspr. beseda, jezik se mu zapleta ne izgovarja, govori gladko; ekspr. zapleta se v njegove mreže začenja podlegati njegovim zvijačam; ekspr. omotičen se zapleta po cesti opotekaje se hodi; pes se mu zapleta pod nogami mota; slabš. zapleta se z neznanim moškim druži se, sodeluje zapletajóč -a -e: zapletajoč se mednarodni položaj; zapletajoče se noge ♪
  7.      zapletljáj  -a m (ȃ) dogodek, dejstvo, ki zavira, otežuje normalen potek česa: pri prestopu meje so nastali, nastopili zapletljaji; praznovanje je minilo brez zapletljajev; njegovo življenje je polno zapletljajev // navadno s prilastkom zapletena, težko razrešljiva zadeva; zaplet: ta dogodek je povzročil nove zapletljaje; razrešiti diplomatski, politični, vojni zapletljaj ♪
  8.      zaplíniti  -im dov. (í ȋ) s plinom razkužiti: zapliniti bolniško sobo; zapliniti garjavo žival ● njegovo družino so v taborišču zaplinili usmrtili s plinom zaplíniti se postati poln plina, plinov: rov se je zaradi pomanjkljivega zračenja zaplinil zaplínjen -a -o: zaplinjena jama; zaplinjeno stanovanje ♪
  9.      zaplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom ♪
  10.      zapljúskati  -am dov. (ȗ) 1. večkrat se v sunkih premakniti, navadno neenakomerno: voda v škafu je zaradi tresljaja zapljuskala // nav. ekspr. dati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je zapljuskalo vino // z udarjanjem po tekočini povzročiti kratke, tleskajoče glasove: dežne kaplje so zapljuskale po vodni gladini; v temi so zapljuskala vesla 2. večkrat slišno, navadno neenakomerno udariti, zadeti ob kaj: val zapljuska ob breg // večkrat se v sunkih razliti: valovi so zapljuskali čez rob čolna; pren. novi kulturni tokovi so zapljuskali po deželi ● ekspr. godba je zapljuskala iz dvorane se je zaslišala ♪
  11.      zapljúvati  -am in -pljújem in zapljuváti -pljúvam in -pljújem dov., zapljuvál in zapljúval (ú; á ú) 1. večkrat pljuniti: zapljuval je po tleh 2. star. opljuvati, popljuvati: iz sovraštva ga je zapljuval zapljúvan in zapljuván -a -o: bil je zapljuvan, razbičan in s trnjevo krono na glavi ♪
  12.      zaplodíti  -ím dov., zaplódil (ȋ í) 1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka: izbrani samec je zaplodil številne potomce / nizko zaploditi otroka spočeti // redko oploditi: bik je zaplodil kravo 2. narediti, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaploditi ovce na otoku zaplodíti se z razmnoževanjem začeti živeti kje: na otoku so se zaplodili zajci / v stanovanju so se zaplodili molji zaredili / ekspr. plevel se hitro zaplodi zaseje zaplojèn -êna -o: v težkih časih zaplojeni otroci ♪
  13.      zaplôskati  -am dov. (ȏ) večkrat udariti z dlanjo ob dlan: snela je rokavice in zaploskala / zaploskati z rokami // z udarjanjem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: občinstvo je navdušeno zaploskalo / zaploskati govorniku ♪
  14.      zaplúnkati 1 -am dov. (ȗ) nav. ekspr. večkrat dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: voda v čebru je zaplunkala / pri vsakem koraku so razmajane stopnice zaplunkale ♪
  15.      zaplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati ● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile ♪
  16.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  17.      zapolníti  in zapólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolniti reže med zidaki z malto; zapolniti špranje s kitom / ilovica je zapolnila razpoke; plaz je zapolnil kotanjo napolnil / s svojo postavo je zapolnil okvir vrat; pren. zapolniti praznino, ki je nastala po odhodu tujih strokovnjakov; zapolniti vrzeli v znanju // narediti, da so prazni deli kake površine polni: zapolniti stene s slikami; zapolniti stran z ilustracijo 2. narediti, da se v kakem še razpoložljivem času kaj dogaja: zapolniti z glasbo čas med govornimi oddajami; zapolniti premor z zabavnimi prizori ◊ lingv. zapolniti zev z j odpraviti jo zapolníti se in zapólniti se postati poln: jama se je sčasoma zapolnila s prodom zapólnjen -a -o: z jalovino zapolnjeni rovi ♪
  18.      zapolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto; sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote ♪
  19.      zapolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati ♪
  20.      zapolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) knjiž. spolzeti: solza mu je zapolzela po obrazu ♪
  21.      zapómniti si  -im si dov. (ọ̑) 1. narediti, doseči, da se kaj aktivno ohrani v zavesti: zapomniti si imena predstavljenih gostov; dobro, natančno, slabo si kaj zapomniti / takega sem si zapomnil / star. zapomnite te prizore 2. naučiti se, navaditi se: zapomnite si te gibe 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazujem // opozarja na trditev: zapomni si: posestva ne prodam; tukaj ni prehoda, zapomnite si; dobro si zapomnite, mene ne bo ● žarg., elektr. računalnik si informacijo zapomni jo shrani zapómnjen -a -o: pravilno zapomnjene besede; zapomnjena melodija ♪
  22.      zapopádati  -am nedov. (ā ȃ) star. razumevati, dojemati: učenci slabo zapopadajo učiteljevo razlago ♪
  23.      zapopádek  -dka m (ȃ) 1. zastar. razumevanje, dojemanje: ceni izurjenost in nagel zapopadek 2. zastar. vsebina: povedati zapopadek igre; spisi poučnega zapopadka / kratek zapopadek nauka povzetek 3. knjiž. skupek, vsota: človek mu je zapopadek vseh nasprotij ♪
  24.      zapopásti  -pádem dov. (á ā) star. razumeti, dojeti: bil je bister, vse je hitro zapopadel; bral je in bral, pa ni mogel zapopasti, kaj piše / novi jezik je hitro zapopadel ga razumel, se ga naučil zapopáden -a -o 1. deležnik od zapopasti: pod to besedo je zapopadeno fantovsko petje 2. zajet, vsebovan: v tem nauku je zapopaden njegov odnos do sveta ♪
  25.      zapòr  -ôra m (ȍ ó) 1. prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru navadno za kazen: kaznovati razgrajače z zaporom; zapor v samici mu je zrahljal zdravje // jur. kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu: za ta prestopek je zagrožen zapor; obsoditi koga na več let zapora / preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; strogi zapor do 1977 kazen za hujša kazniva dejanja 2. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost: izpustiti koga iz zapora; pobegniti iz zapora; odpeljati, odvesti v zapor; sezidati nove zapore / sodni zapori nekdaj za priprte osumljence, obtožence 3. glagolnik od zapreti: nepričakovan zapor nekdanjih sodelavcev ● ekspr. vreči, vtakniti koga v zapor zapreti ga; pog., ekspr. sedeti v zaporu biti zaprt; hišni zapor omejitev gibanja le na hišo, v kateri živi; ekspr. kaznovati otroka s hišnim zaporom s prepovedjo zapuščanja domače hiše za določen čas ♪

   19.316 19.341 19.366 19.391 19.416 19.441 19.466 19.491 19.516 19.541  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA