Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (1.866-1.890)



  1.      brazgotíniti se  -im se nedov.) nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini
  2.      brazgotínski  -a -o () pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo
  3.      brazílka  -e ž () tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki: prižgal si je brazilko
  4.      brazílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo: brazilska obala; brazilska vlada / brazilski les; prava brazilska kava
  5.      bražíljka  -e ž () 1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke 2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko
  6.      brezizrázen  -zna -o prid. (á ā) ki ničesar ne izraža: brezizrazen in top obraz; njegov pogled je bil brezizrazen; brezizrazne oči; brezizrazne poteze na obrazu // redko neizrazit, medel: brezizrazna barva; umetniško brezizrazno delo / brezizrazna sivina brezizrázno prisl.: brezizrazno gledati, govoriti; vloga je bila podana brezizrazno in brezbarvno
  7.      brezizráznost  -i ž (á) lastnost brezizraznega: topa brezizraznost obraza / duhovna praznota in brezizraznost
  8.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja
  9.      brezobráznost  -i ž (ā) 1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva 2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost
  10.      brezrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura
  11.      brezrazrédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezrazrednega: brezrazrednost družbe
  12.      dolgometrážen  -žna -o [g] prid. () film., v zvezi dolgometražni film film, ki je dolg več kot 1.800 m in traja približno uro in pol: podelili so nagrado za najboljši dolgometražni film
  13.      dolgometrážnik  -a [g] m () publ. dolgometražni film: kratki filmi so bili prikazani v odmorih med dolgometražniki
  14.      dráž  -í ž () knjiž. 1. privlačnost, mikavnost: posebno draž dajejo kipu skopo nakazane oblike / kulturnozgodovinske draži mesta / mn.: vabile so ga njene osebne draži; ženske draži 2. redko čutno vznemirjenje: dekle je vzbudilo v njem rahlo draž; ob njegovem obisku je vselej začutila neko draž
  15.      drážba  -e ž () javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba
  16.      drážbar  -ja m () dražilec: dražbar je že stopil na oder / oglasilo se je več dražbarjev
  17.      drážbati  -am nedov. () s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti: sosedje niso hoteli dražbati
  18.      drážben  -a -o prid. () nanašajoč se na dražbo: dražbeni postopek / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi / dražbeni izkupiček
  19.      dražé  -ja m (ẹ̑) zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev; neskl. pril.: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade
  20.      dráženje  -a s (á) glagolnik od dražiti, delovati na organizem: močno draženje centralnega živčevja; draženje na kašelj / bila je le šala, nedolžno draženje
  21.      dražênje  -a s (é) glagolnik od dražiti, zviševati ceno: draženje živil se je iz dneva v dan stopnjevalo / draženje hiše je potekalo zelo razburljivo
  22.      drážest  -i ž (ā) knjiž. ljubkost, privlačnost: dekletova dražest ga je omamljala; gibala se je z veliko dražestjo / skrivnostna dražest besede
  23.      drážesten  -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.: dražestno se nasmehniti
  24.      drážica  -e ž (á) manjšalnica od draga1: ozka, zarasla dražica
  25.      dražílec  -lca [c tudi lc] m () kdor vodi dražbo: uradni dražilec // kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev

   1.741 1.766 1.791 1.816 1.841 1.866 1.891 1.916 1.941 1.966  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA