Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (176-200)


  1.      razčistítev  -tve ž (ȋ) razčiščenje: prizadevali so si za razčistitev problemov ♪
  2.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  3.      razčíščati  -am nedov. (í) redko razčiščevati: z razgovori so razčiščali nekatere probleme ♪
  4.      razčíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od razčistiti: ideološko razčiščenje; razčiščenje problemov, stališč ♪
  5.      razčíščenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost razčiščenega: idejna razčiščenost; razčiščenost pogledov ♪
  6.      razčiščeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se razčiščuje: razčiščevalni pogovori v društvu ♪
  7.      razčiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj ♪
  8.      razčiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa: razčiščevati probleme, vprašanja; take zadeve se razčiščujejo samo v navzočnosti prič ♪
  9.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni ♪
  10.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  11.      razčlenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka ♪
  12.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  13.      razčlenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti ♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon ♪
  14.      razčlénjati  -am nedov. (ẹ́) razčlenjevati: doline razčlenjajo gorovje / podrobno razčlenjati vsebinske in oblikovne prvine dela ♪
  15.      razčlénjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika ♪
  16.      razčlenjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer ♪
  17.      razčlenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
  18.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
  19.      razčlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
  20.      razčlenljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razčleniti: težko razčlenljiva struktura drame ♪
  21.      razčlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe; razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji; boj proti razčlovečenju ♪
  22.      razčlovéčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razčlovečenega: razčlovečenost sodobne potrošniške družbe / film prikazuje nasilje in razčlovečenost ♪
  23.      razčlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo razčlovečujóč -a -e: razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti ♪
  24.      razčlovéčiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči razčlovéčen -a -o: razčlovečen človek; razčlovečena družba ♪
  25.      razčmeriti  gl. razčemeriti ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA