Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (1.616-1.640)


  1.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili ♪
  2.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost ♪
  3.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
  4.      razumljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razumljivega: spis se odlikuje po razumljivosti; razumljivost razlage / razumljivost besed, znakov / razumljivost telefonskega pogovora razločnost ♪
  5.      razúmnež  -a m (ȗ) ekspr. razumen človek: igralec je ustvaril podobo izjemnega razumneža ♪
  6.      razúmnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od razumnik: ta pisateljica je velika razumnica ♪
  7.      razúmnik  -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa ♪
  8.      razúmniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razumnike: razumniški krogi, poklici / razumniški odnos do življenja ♪
  9.      razúmništvo  -a s (ȗ) knjiž. razumniki: nove ideje so se razširile zlasti med razumništvom; napredno razumništvo / pedagoško razumništvo; posvetno razumništvo ♪
  10.      razúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost razumnega človeka: manjka mu razumnosti; občudoval je njeno razumnost / ekspr. razumnost ga je zapustila razum, razsodnost ♪
  11.      razúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
  12.      razúmskost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
  13.      razúra  -e ž (ȗ) knjiž., redko radiranje, brisanje: v dokumentih je razura prepovedana ◊ gled. z ličilom potemnjen briti del igralčevega obraza ♪
  14.      razústen  -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
  15.      razústiti  -im dov. (ú ȗ) knjiž. razširiti, razglasiti: razustiti novico / komaj je razustil svojo namero, že so se mu posmehovali rekel, povedal razústiti se pobahati se, pohvaliti se: rad se razusti pred prijatelji ♪
  16.      razústnež  -a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež ♪
  17.      razústnik  -a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: to je velik razustnik ♪
  18.      razústnost  -i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti ♪
  19.      razuševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje ♪
  20.      razuševáti  -újem nedov. (á ȗ) sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike ♪
  21.      razušíti  -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil (ȋ í; ū ȗ) sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu ♪
  22.      razuzdán  -a -o prid. (á) ki se v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle ne obvladuje, ne zadržuje: razuzdana ženska / razuzdano vedenje; razuzdano življenje / razuzdan smeh razuzdáno prisl.: razuzdano se veseliti, živeti; prim. razuzdati ♪
  23.      razuzdánec  -nca m (á) ekspr. razuzdan človek: bil je razuzdanec in zapravljivec ♪
  24.      razuzdánka  -e ž (á) ekspr. razuzdana ženska: bila je velika razuzdanka ♪
  25.      razuzdánost  -i ž (á) lastnost razuzdanega človeka: opisovati razuzdanost in izprijenost ljudi / spolna razuzdanost / živeti v razuzdanosti ♪

   1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616 1.641 1.666 1.691 1.716  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA