Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (15.991-16.015)


  1.      sortimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad ♪
  2.      sórtnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost sortnega: klenost žita je odvisna tudi od sortnosti semena ● star. velika sortnost blaga raznovrstnost, kakovostna različnost ♪
  3.      sosében  tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje ♪
  4.      sosédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami ♪
  5.      sosédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost ♦ jur. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov sosédsko prisl.: sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga ♪
  6.      sòsêstra  -e ž (ȍ-é) (samostanska) sestra v razmerju do druge (samostanske) sestre: skrbela je za bolne sosestre ♪
  7.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  8.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
  9.      sòspálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev ♪
  10.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  11.      sòstanoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
  12.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu ♪
  13.      sòtekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce ♪
  14.      sotóčnica  -e ž (ọ̑) geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro ♪
  15.      sòučinkováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo ♪
  16.      sòudeléženec  tudi sòudeležênec -nca m (ȍ-ẹ̑; ȍ-é) kdor je skupaj s kom udeleženec česa: razpravljati s soudeleženci posvetovanja / prikrivati krivdo soudeleženca / zavračati mnenje soudeleženca spora ● soudeleženec pri dobičku kdor ima skupaj s kom delež pri njem ♪
  17.      sòujétnik  tudi sòujetník -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-í) ujetnik v razmerju do drugega ujetnika: pomagati soujetnikom ♪
  18.      sòustvárjati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike ♪
  19.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani ♪
  20.      sòvérnik  -a m (ȍ-ẹ̑) kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere: napadal je nekdanje sovernike ♪
  21.      sôvji  -a -e prid. (ȏ) nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči ♪
  22.      sòvozník  -a m (ȍ-í) 1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi: voznik kamiona je bil pri nesreči mrtev, sovoznik pa le lažje poškodovan 2. šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji: rallyja se je udeležil s sovoznikom XY; dirk na motorju s prikolico se je udeleževal kot sovoznik ♪
  23.      sovpádanje  -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe ♪
  24.      sovrág  -a m (ȃ) zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi ♪
  25.      sovráštvo  -a s (ȃ) 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda ♪

   15.866 15.891 15.916 15.941 15.966 15.991 16.016 16.041 16.066 16.091  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA