Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raz (15.166-15.190) 
- sámozadovóljnost -i ž (ȃ-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo ♪
- sámozadovóljstvo -a s (ȃ-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita ♪
- sámozatajevánje -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
- sámozavést -i ž (ȃ-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest ♪
- sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
- sanforizírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek ♪
- sangvíničen -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament ♪
- sanírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj ♪
- sanitáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na sanitarije: sodobna sanitarna oprema / sanitarni prostori 2. nanašajoč se na zdravstvene razmere, zdravstvo sploh: sanitarni predpis, ukrep / sanitarna inšpekcija; sanitarna služba / sanitarni tehnik // v zvezi sanitarni kordon, nekdaj pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon ◊ gozd. sanitarna sečnja sečnja bolnega in poškodovanega drevja; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije; sanitarna armatura sanitárno prisl.: sanitarno urediti mesto sanitárni -a -o sam., pog.: sanitarni je zelo natančen sanitarni inšpektor; sanitarna je kontrolirala trgovine sanitarna inšpekcija ♪
- sanitéta -e ž (ẹ̑) zdravstvena služba, zlasti v vojski: ženske so opravile veliko delo v saniteti; zgodovina slovenske sanitete / partizanska saniteta // enota te službe: razporejen je bil v saniteto; saniteta polka ♪
- sánja -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam;
ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
- sanjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje ♪
- sanjàv -áva -o prid. (ȁ á) ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav // ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem // ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro sanjávo prisl.: sanjavo gledati, hoditi ♪
- sánjski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo ♪
- sankáštvo -a s (ȃ) dejavnost sankačev: razvoj sankaštva ♪
- sanpávlija -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia ♪
- sápa -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila
presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro ♪
- saperlòt in saperlót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot ♪
- sápnik -a m (ȃ) cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik ◊ muz. sapnica ♪
- sàpra medm. (ȁ) pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo ♪
- saprabòlt in saprabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt ♪
- sapralòt in sapralót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot ♪
- sapraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi ♪
- sapramènt medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament ♪
- sapramìš medm. (ȉ) šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš ♪
15.041 15.066 15.091 15.116 15.141 15.166 15.191 15.216 15.241 15.266 
