Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (1.516-1.540)



  1.      raztégnjenost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost raztegnjenega: raztegnjenost elastike / časovna raztegnjenost zgodbe / raztegnjenost romana razvlečenost
  2.      raztegoválen  -lna -o prid. () usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja
  3.      raztegovánje  -a s () glagolnik od raztegovati: raztegovanje elastike / stroj za raztegovanje kož, usnja
  4.      raztegováti  -újem nedov.) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztegovati elastiko; vrv se ne da poljubno raztegovati / raztegovati anteno, raztegljivo lestev / raztegovati ustnice b) večjo, največjo površino: raztegovati kože, krzno; raztegovati tkanine z likanjem ∙ ekspr. raztegovati harmoniko igrati nanjo 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegovati krake šestila 3. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztegovati debato, pripovedovanje raztegováti se 1. postajati večji po dolžini, širini: pulover se je ob vsakem pranju bolj raztegoval; to blago se zelo razteguje 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po dolini se razteguje megla; polje se razteguje do hribov sega
  5.      raztéhtati  -am dov. (ẹ̑) s tehtanjem razdeliti: raztehtati zlato
  6.      raztékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati na večjo površino: mleko se je raztekalo po tleh; voda se je začela raztekati po dolini // tekoč prihajati kam sploh: vodna žila se razteka v več cevi 2. knjiž. ločevati se, cepiti se: tu se poti raztekajo; rokavi reke se raztekajo in spet stekajo
  7.      raztekniti  gl. raztakniti
  8.      raztelésiti  -im dov., razteléšen (ẹ̄ ẹ̑) med. preiskati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: raztelesiti truplo
  9.      razteléšanje  -a s (ẹ́) med. razteleševanje: raztelešanje trupel / priprave za raztelešanje
  10.      razteléšati  -am nedov. (ẹ́) med. razteleševati: raztelešati trupla
  11.      razteléšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od raztelesiti: raztelešenje trupel
  12.      razteleševálec  -lca [c in lc] m () knjiž. obducent: razteleševalec je končal obdukcijo
  13.      razteleševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori
  14.      razteleševálnica  -e ž () knjiž. secirnica: delal je v razteleševalnici
  15.      razteleševánje  -a s () glagolnik od razteleševati: razteleševanje trupel
  16.      razteleševáti  -újem nedov.) med. preiskovati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: razteleševati trupla
  17.      raztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi; raztepati okrog sebe
  18.      raztepênec  -nca m (é) ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence
  19.      raztêpsti  -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr. raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah raztepèn -êna -o: po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce ∙ star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen
  20.      razteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) 1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive razteptán -a -o: razteptan sneg; razteptana tla
  21.      raztezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na raztezanje: raztezalni postopek / raztezalna lestev raztegljiva lestevtekst. raztezalni stroj; raztezalni valjčki
  22.      raztezálka  -e [lk in k] ž () tekst. raztezalnik: predilnica ima novo raztezalko
  23.      raztezálnica  -e ž () knjiž., redko natezalnica: mučiti koga na raztezalnici
  24.      raztezálnik  -a m () tekst. stroj za združevanje in raztezanje pramenov: mikalnik in raztezalnik
  25.      raztezálo  -a s (á) tekst. priprava za raztezanje pramenov

   1.391 1.416 1.441 1.466 1.491 1.516 1.541 1.566 1.591 1.616  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA