Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (1.141-1.165)


  1.      razpostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot ♪
  2.      razpostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
  3.      razpostávljati  -am nedov. (á) delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi ♪
  4.      razpostávljenost  -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
  5.      razpošiljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
  6.      razpošiljálnica  -e ž (ȃ) zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico ♪
  7.      razpošíljanje  -a s (í) glagolnik od razpošiljati: razpošiljanje knjig, vabil ♪
  8.      razpošíljati  -am nedov. (í) pošiljati na več krajev, naslovov: razpošiljati pisma / razpošiljati straže ♪
  9.      razpotakníti  in razpotákniti -em dov. (ȋ á) ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest: razpotakniti kaj po žepih / razpotaknili so jih v različne čete ♪
  10.      razpotegníti  in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪
  11.      razpotegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
  12.      razpóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪
  13.      razpotíti se  -ím se dov., razpótil se (ȋ í) zastar. spotiti se: med hojo se je razpotil razpotèn -êna -o: z robcem si je brisal razpoten obraz ♪
  14.      razpótje  -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja ♪
  15.      razpovédati  -povém dov. (ẹ́) star. povedati: razpovedal mu je vse, kar je vedel / po vsej vasi je razpovedala, da se je vrnil razglasila ♪
  16.      razpoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti 2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru 3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis razpoznáti se knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru ♪
  17.      razpoznáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj ♪
  18.      razpoznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo ♪
  19.      razpoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati 2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi 3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence razpoznávati se knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se po moderni umetnosti ♪
  20.      razpoznáven  -vna -o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi ♪
  21.      razpráskati  -am dov., tudi razpraskála (á) s praskanjem raniti, poškodovati: mačka mu je razpraskala roke; razpraskati se do krvi razpráskan -a -o: razpraskan obraz; razpraskana miza; razpraskane roke ♪
  22.      razprasketáti se  -ám se tudi -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal ♪
  23.      razprášati  tudi razprašáti -am dov., tudi razprášala (á á á) star. povprašati, poizvedeti: podrobno razprašaj, kakšen je; razprašali so se pri ljudeh ♪
  24.      razpraševálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
  25.      razpraševáti 1 -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke 2. redko razprševati: razpraševati škropivo ♪

   1.016 1.041 1.066 1.091 1.116 1.141 1.166 1.191 1.216 1.241  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA