Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raz (1.126-1.150)
- razporočênec -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
- razporočênka -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
- razporočíti se -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
- razporóka -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
- razposadíti -ím dov., razposádil; razposajèn (ȋ í) posaditi na več mest: razposaditi otroke po sedežih / razposadila je goste okrog mize; prim. razposajen ♪
- razposájati -am nedov. (á) posajati na več mest: razposajati otroke po stolih ♪
- razposajèn -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
- razposajênček -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je ♪
- razposajênec -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
- razposajênka -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka ♪
- razposajênost -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja ♪
- razposésti -sédem dov., stil. razposèl razposéla (ẹ́ ẹ̑) posesti na več mest: razposedla je otroke po stolih / razposesti goste okrog mize; ljudje so se razposedli po vagonu ♪
- razposláti -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́) poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh razposlán -a -o: vabila so že razposlana ♪
- razposodíti in razposóditi -im dov. (ȋ ọ́) posoditi več ljudem: razposoditi denar, knjige ♪
- razpostáva -e ž (ȃ) razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet ♪
- razpostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot ♪
- razpostáviti -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
- razpostávljati -am nedov. (á) delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi ♪
- razpostávljenost -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
- razpošiljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
- razpošiljálnica -e ž (ȃ) zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico ♪
- razpošíljanje -a s (í) glagolnik od razpošiljati: razpošiljanje knjig, vabil ♪
- razpošíljati -am nedov. (í) pošiljati na več krajev, naslovov: razpošiljati pisma / razpošiljati straže ♪
- razpotakníti in razpotákniti -em dov. (ȋ á) ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest: razpotakniti kaj po žepih / razpotaknili so jih v različne čete ♪
- razpotegníti in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226