Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raz (1.116-1.140)


  1.      razporedítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razporeditev: razporeditven način / razporeditvene enote ♪
  2.      razporédje  -a s (ẹ̑) knjiž. razporeditev: časovno razporedje; razporedje elementov umetniškega dela ♪
  3.      razporéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razporejati: razporejanje predmetov po policah / razporejanje vojaških enot / tematsko razporejanje snovi / razporejanje učencev po uspehu / razporejanje delavcev na delo / razporejanje dohodka in čistega dohodka ♪
  4.      razporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine 4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike ◊ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah ♪
  5.      razporejênost  -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razporejenost prostorov / razporejenost zdravstvenih organizacij / razporejenost otrok po starosti ♪
  6.      razporejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
  7.      razpórek  -rka m (ọ̑) podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani // podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce ♦ fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu ♪
  8.      razpóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek ♪
  9.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  10.      razporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
  11.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
  12.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
  13.      razporočíti se  -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
  14.      razporóka  -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
  15.      razposadíti  -ím dov., razposádil; razposajèn (ȋ í) posaditi na več mest: razposaditi otroke po sedežih / razposadila je goste okrog mize; prim. razposajen ♪
  16.      razposájati  -am nedov. (á) posajati na več mest: razposajati otroke po stolih ♪
  17.      razposajèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
  18.      razposajênček  -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je ♪
  19.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
  20.      razposajênka  -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka ♪
  21.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja ♪
  22.      razposésti  -sédem dov., stil. razposèl razposéla (ẹ́ ẹ̑) posesti na več mest: razposedla je otroke po stolih / razposesti goste okrog mize; ljudje so se razposedli po vagonu ♪
  23.      razposláti  -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́) poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh razposlán -a -o: vabila so že razposlana ♪
  24.      razposodíti  in razposóditi -im dov. (ȋ ọ́) posoditi več ljudem: razposoditi denar, knjige ♪
  25.      razpostáva  -e ž (ȃ) razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet ♪

   991 1.016 1.041 1.066 1.091 1.116 1.141 1.166 1.191 1.216  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA