Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rastlina (778-802)


  1.      petelínček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal 2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi ● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka ◊ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka ♪
  2.      peterolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima pet listov: peterolistni okrasek / peterolistna rastlina ♪
  3.      peteršìlj  tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja ♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak ♪
  4.      petopŕstnik  -a m (ȓ) bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti, Potentilla ♪
  5.      petúnija  -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije ♪
  6.      pijávčnica  -e ž (ȃ) bot. rastlina s celorobimi listi in posameznimi ali v socvetju združenimi rumenimi cveti, Lysimachia: drobižna, pikasta pijavčnica ♪
  7.      píkast  -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara ◊ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum ♪
  8.      píkec  -kca m (ȋ) ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci ◊ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo ♪
  9.      pincírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke ♪
  10.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst ♪
  11.      pírnica  -e ž (ȋ) bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica ♪
  12.      písan  -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa ● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha ◊ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički ∙ ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo ♪
  13.      písanec  -nca m (í) ekspr. pisana žival ali rastlina: nadeti jarem pisancu ♦ zool. majhna sladkovodna riba s temnimi pegami, Phoxinus phoxinus ♪
  14.      pláhtica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih ◊ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris ♪
  15.      plameníca  -e ž (í) knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja ◊ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju; plamenka ♪
  16.      plaménka  -e ž (ẹ̄) 1. vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox: gojiti plamenke 2. teh. gorilnik za mehko lotanje: bencinska plamenka ♪
  17.      planíka  -e ž (í) gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti: odtrgati planiko; šopek planik; planike in murke ♪
  18.      planínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaetos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris ♪
  19.      planínšček  -čka m (ȋ) bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček ♪
  20.      plavíca  -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  21.      plazílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka ♪
  22.      plemenít  -a -o prid., plemenítejši (ȋ) 1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem 2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje // lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza 3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti [pl.] Kleinmayr ◊ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti plemeníto prisl.: plemenito ravnati ♪
  23.      plésen  -sni ž (ẹ̑) glivična bolezen, ki se kaže kot belkasta, sivkasta, zelenkasta prevleka na rastlinah, organskih snoveh: krompir, trte je napadla plesen; škropiti proti plesni // taka prevleka na rastlinah, organskih snoveh: obrezati plesen na siru; plesen na soku; kruh je bil zelen od plesni // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati plesni / čopičasta plesen; glavičasta plesen ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo; krušna plesen ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ◊ agr. kamamberska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju kamamberskega sira; krompirjeva plesen; pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline ♪
  24.      pléšec  -šca m (ẹ̄) ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci ◊ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus ♪
  25.      plevél  -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega ♪

   653 678 703 728 753 778 803 828 853 878  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA