Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rastlina (553-577)



  1.      lúbenica  -e ž () kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z rdečim mesom: jesti lubenico; prodajati dinje in lubenice; krhelj lubenice
  2.      lucêrna  -e ž () krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti: kositi, sejati lucerno
  3.      lúčca  tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū) manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja ● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezdbot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
  4.      lúčnik  -a m () bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme
  5.      lúpina  -e ž () agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino; krmiti z lupino
  6.      lúsnec  -a [nǝc] m () bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja
  7.      lúštrek  in lúštrk -a m () vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka
  8.      máčeha  -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica
  9.      máčji  -a -e prid. () nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate očiekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu
  10.      máčkov 1 -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na maček1: mačkovi kremplji / mačkova lenoba ♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika 2. nar. nanašajoč se na mačkovino ali mačevje: mačkove šibe
  11.      madrónščica  -e ž (ọ̑) bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris
  12.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi () 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišajbot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju
  13.      máhast  -a -o prid. () 1. podoben mahu: mahasta rastlinatekst. mahasta preja puhasta nakosmatena dvonitna preja iz česane volne 2. porasel z mahom: sedel je na mahasta tla
  14.      mahóvnica  -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog
  15.      mahúnica  -e ž () bot. zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum
  16.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico
  17.      májnica  -e ž (á) 1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg: kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic 2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico ◊ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria
  18.      màk  tudi mák máka m ( á; ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
  19.      mákovec  -vca m (ā) nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae
  20.      mákrospóra  -e ž (-ọ̑) bot. tros, iz katerega zraste rastlina z ženskimi spolnimi organi
  21.      máksimum  -a tudi -ima m () največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost
  22.      malína  -e ž (í) 1. grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode: maline so zelo polne; maline so že zrele; nabirati maline; nasad malin 2. nar. vzhodno murva
  23.      malinják  -a m (á) 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
  24.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum
  25.      málva  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec

   428 453 478 503 528 553 578 603 628 653  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA