Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ras (3.858-3.882)


  1.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  2.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  3.      nèpotešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten ♪
  4.      nèpotešljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva ♪
  5.      nèpravíca  -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
  6.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
  7.      nèpravílnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪
  8.      nèpremágan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni premagan: nepremagani borci; čete so ostale nepremagane / nepremagana stena / nepremagana strast ♪
  9.      nèpremagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej nèpremagljívo prisl.: izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn ♪
  10.      nèpričakován  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč ♪
  11.      nèprikrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito ♪
  12.      neràd  -ráda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je ♪
  13.      nèrahločúten  -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
  14.      nèrazčíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nepojasnjen, nejasen: nerazčiščeni vzroki; ostalo je še veliko nerazčiščenih vprašanj / nerazčiščeni pojmi; njegov položaj v službi je še vedno nerazčiščen ♪
  15.      nèraziskán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni raziskan: neraziskane podzemeljske jame; to področje je še neraziskano / neraziskana vprašanja / neraziskane skrivnosti nepojasnjene ♪
  16.      nèrazjásnjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / redko nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni ♪
  17.      nèrazjásnjenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / redko nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost ♪
  18.      nèrazréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razrešen, ni rešen: nerazrešena uganka / nerazrešeno vprašanje / nerazrešena nasprotja ♪
  19.      nèrazréšen  -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva ♪
  20.      nèrazrešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva nèrazrešljívo prisl.: nerazrešljivo zapletena vprašanja ♪
  21.      nèrazumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
  22.      nèrazvozljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič // ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive ♪
  23.      nèreligiózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu ♪
  24.      nèréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno ♪
  25.      nèrešljív  -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga ♪

   3.733 3.758 3.783 3.808 3.833 3.858 3.883 3.908 3.933 3.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA