Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ras (3.626-3.650)


  1.      načêlen  -lna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu ♪
  2.      načénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. odvzemati del od celote: načenjajo že drugi hlebec sira / prihrankov noče načenjati 2. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: gniloba načenja sadje; pren., ekspr. težko delo jim načenja zdravje 3. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: rad načenja pogovor o otrocih; načenjati rešitev stanovanjskih vprašanj ♪
  3.      načéti  -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ȅ) 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje ♪
  4.      načíčkati  -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje ∙ ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite ♪
  5.      načípkati  -am dov. (ȋ) s čipkami obšiti, okrasiti: načipkati zavese načípkan -a -o: izpod obleke se kaže rob načipkanega krila; pren., ekspr. bila je vsa načičkana in načipkana ♪
  6.      nadáljnji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen // ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj 2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč dinarjev, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  7.      nadévek  -vka m (ẹ̑) 1. kar je dano na kaj, pridano (k) čemu: stavba ima številne nadevke, prizidke in stebriče / konice čolna so okrašene s koščenimi nadevki 2. star. vzdevek, psovka: obsula ga je z vsemi mogočimi nadevki ♪
  8.      nadlegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči ♪
  9.      nadléžen  -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati ♪
  10.      nadlíšček  -čka m (ȋ) 1. bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi belimi ali rdečkastimi cveti, Circaea: cveti nadliščka 2. knjiž. mandragora: zdraviti z nadliščkom ♪
  11.      nàdnaslòv  -óva m (ȁ-ȍ ȁ-ọ́) publ. prvi, glavni naslov, navadno v časopisu: odgovor na vprašanje, postavljeno v nadnaslovu; članek z zelo poudarjenim nadnaslovom ♪
  12.      nàdnormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki presega normalno, običajno mero, stopnjo: nadnormalen prirastek prebivalstva ♪
  13.      nadóčnik  -a m (ọ̑) lov. odrastek na jelenjem rogovju, ki je prvi nad očesom: desni nadočnik se je odlomil ♪
  14.      nadomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje // ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad ♦ jur. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; lingv. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten 2. bot. ki zraste iz starega tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine ♪
  15.      nadprážnik  -a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik ♪
  16.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati ♪
  17.      nadstrópje  -a s (ọ̑) 1. del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor: stavba ima klet, pritličje in dve nadstropji; prvo nadstropje; terasa v nadstropju / hiša je zidana v dve nadstropji je dvonadstropna / pod zemljo bodo tri nadstropja etaže 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: ležišča v več nadstropjih ♪
  18.      nadvôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja nad vodo, vodno gladino: nadvodni del ladje, rastline // navt. ki se giblje na vodi, vodni gladini: nadvodne vojne ladje / nadvodna vožnja podmornice ♪
  19.      nadzêmeljski  tudi nadzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemeljski deli rastlin // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemeljske in podzemeljske reke 2. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemeljski svet / nadzemeljska bitja / verovati v nadzemeljsko življenje ● ekspr. nadzemeljska sreča zelo velika ♪
  20.      nadzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemni deli rastlin / nadzemni kabel, vod; nadzemna železnica // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemni tok reke ♪
  21.      nadzémski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemski deli rastlin / nadzemska železnica 2. ki ni na zemlji, ne pripada zemeljski stvarnosti: pred njimi se je odprl neskončen nadzemski svet / ekspr. v sanjah se sprehaja po nadzemskih pokrajinah nenavadnih, čudovitih / ekspr. to je nadzemska sreča zelo velika 3. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemski svet; nadzemske sile / nadzemska bitja / verovati v nadzemsko življenje ♪
  22.      nadzídek  -dka m (ȋ) 1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki 2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi 3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora ♪
  23.      nág  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) ki je brez obleke: nag kopalec, otrok; biti nag // ekspr. gol, nepokrit: naga roka / do pasu nag; hodi napol nag; pren. nag pas zemlje ∙ knjiž., redko od nagih strasti razbrazdan obraz telesnih, nasladnih nági -a -o sam.: nagi in oblečeni; ekspr. po nagi ga je našeškal po goli zadnjici; ekspr. do nagega jih je razkrinkal popolnoma, čisto; sleči se do nagega ♪
  24.      nagajívost  -i ž (í) lastnost nagajivega človeka: videl je nagajivost v njenih očeh; otroška nagajivost / prestrašil ga je iz nagajivosti / ekspr. sama nagajivost ga je // nav. mn. nagajivo dejanje: jeziti se, smejati se zaradi njegovih nagajivosti; šolarske nagajivosti ♪
  25.      nagánjati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat ● ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili ♪

   3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA