Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rana (279-303)



  1.      encistírati se  -am se dov. in nedov. () biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival
  2.      enolíčen  -čna -o prid. () ki poteka, se ponavlja brez sprememb: enolični dnevi; enolična pesem; enolično delo; enolično šumenje reke; njegovo življenje je enolično / enolična obala, pokrajina / enolična hrana enolíčno prisl.: enolično govoriti; zvonovi so zvonili enolično in vztrajno
  3.      erodírati  -am nedov. in dov. () 1. geogr. dolbsti, razjedati zemeljsko površino: potok, reka erodira strugo 2. med. povzročati plitko razjedo, zlasti na sluznici: vroča hrana erodira površino jezika erodíran -a -o: erodirana tla
  4.      esénca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo
  5.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  6.      etiolírati  -am nedov. in dov. () bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
  7.      faksimilírati  -am dov. in nedov. () natisniti, razmnožiti kot faksimile: faksimilirati Trubarjev Katekizem faksimilíran -a -o: faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij
  8.      falzificírati  -am dov. in nedov. () natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik
  9.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega faraekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč
  10.      favorizírati  -am nedov. () izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika po navadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke favorizíran -a -o: favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo
  11.      festiválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalni program / festivalna dvorana / mesto v festivalnih dneh
  12.      festiválski  -a -o prid. () nanašajoč se na festival: festivalski program / festivalska dvorana / festivalska atmosfera; festivalsko občinstvo / festivalski film
  13.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  14.      fíkus  -a m () divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi: v kotu je stal visok fikus; goji fikuse
  15.      filét  -a m (ẹ̑) gastr. vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju: okrasiti sendviče s fileti
  16.      filharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo
  17.      filiála  -e ž () enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica: obe glavni ustanovi za raziskovanje Jadrana imata filialo v Dubrovniku; poštna filiala
  18.      filigrán  -a m () tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
  19.      filtrírati  -am nedov. in dov. () čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke
  20.      fingírati  -am nedov. in dov. () prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva
  21.      flankírati 2 -am nedov. in dov. () um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami
  22.      flódrati  -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara
  23.      foliírati  -am dov. in nedov. () adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko: foliirati zvezek; natančno foliirati foliíran -a -o: foliirana blagajniška knjiga
  24.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond
  25.      formírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena

   154 179 204 229 254 279 304 329 354 379  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA