Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (6.101-6.125)


  1.      nèprebávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prebavljen: neprebavljena hrana, jed / ekspr. nove, še neprebavljene ideje ♪
  2.      nèprebavljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov // ekspr. slab, nekvaliteten: nahitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest ♪
  3.      nèprecenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
  4.      nèpremagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej nèpremagljívo prisl.: izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn ♪
  5.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  6.      nèprepústnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neprepustnega: z impregniranjem doseči neprepustnost; neprepustnost tal ♪
  7.      nèprevrét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prevret: neprevreta voda; pasterizirano mleko lahko pijemo neprevreto ♪
  8.      nèprežvéčen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prežvečen: neprežvečen grižljaj; želodec ga boli zaradi neprežvečene hrane ♪
  9.      nèpriléžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. neprimeren: nepriležna pripomba ◊ geom. nepriležni stranici mnogokotnika stranici, ki nimata skupnega oglišča ♪
  10.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
  11.      nèpristrásten  -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) zastar. nepristranski, objektiven: v svojih sodbah je nepristrasten / nepristrastna ocena ♪
  12.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  13.      nèproblemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva ♪
  14.      nèrába  -e ž (ȅ-á) neuporaba: uporaba škoduje preprogam manj kot neraba / neraba telesnih organov lahko povzroči njihovo odmiranje ♪
  15.      neràd  -ráda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je ♪
  16.      nèravnotéžje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ravnotežja: ravnotežje in neravnotežje / odpraviti neravnotežje med dohodki in izdatki; zmanjšati neravnotežje v zaključnem računu / notranje neravnotežje ♪
  17.      nèrazcépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
  18.      nèrazpóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni razpočen: še nerazpočene makove glavice / nerazpočene granate neeksplodirane ♪
  19.      nèrazrézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razrezan: še nerazrezan hlebec / nerazrezane pole papirja ∙ ekspr. koliko knjig obleži nerazrezanih na knjižnih policah neprebranih ♪
  20.      nèréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana ♦ med. neredna menstruacija ♪
  21.      nèsigúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost ♪
  22.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  23.      nèskláden  -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje ♪
  24.      nèsladkán  -a -o prid. (ȅ á) ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano ♪
  25.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA