Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (5.301-5.325)


  1.      madžarón  -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke ♪
  2.      madžarónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na madžarone: madžaronska miselnost / madžaronska stranka ♪
  3.      magazín  tudi magacín -a m (ȋ) 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo ♪
  4.      magdalénka  -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk ◊ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija ♪
  5.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  6.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  7.      magístra  -e ž (ȋ) pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor tovarišica magistra ♪
  8.      magistrála  -e ž (ȃ) glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana-Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom revolucije in pošto ♪
  9.      magistráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki ♪
  10.      mágma  -e ž (ȃ) geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme ♪
  11.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  12.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  13.      magnetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
  14.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  15.      májhen  -hna -o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si ● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ◊ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič májhno prisl., nar. malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor májhni -a -o sam., nar. mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši ♪
  16.      majílnik  -a m (ȋ) gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik ♪
  17.      majíti  -ím tudi májiti -im nedov. (ȋ í; ā) odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo ∙ nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati // nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati ♪
  18.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom ♪
  19.      majoritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko večinski: majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev ♪
  20.      makadamizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot makadamizíran -a -o: makadamiziran kolovoz ♪
  21.      makíja  -e ž (ȋ) v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno odporniško gibanje (proti nemškemu okupatorju): organizirati makijo ♪
  22.      makíjevec  -vca m (ȋ) v francoskem okolju, med drugo svetovno vojno pripadnik makije: pridružiti se makijevcem; spopadi med Nemci in makijevci ♪
  23.      makníti  in mákniti -em dov. (ȋ á) star. premakniti: plug je maknil na ogon / bil je pijan, da ni več maknil jezika makníti se in mákniti se iti stran, oditi: več dni se ni maknil od doma ♪
  24.      mákrofotografíja  -e ž (ȃ-ȋ) fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji // bližinski posnetek: razstava makrofotografij ♪
  25.      maksimalíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor zagovarja, zastopa največje zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: maksimalisti v stranki ♪

   5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA