Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (476-500)



  1.      gránd  -a m () v španskem okolju, nekdaj visok plemič, zlasti na dvoru: bogat, ponosen grand; oblast grandov / španski grandi
  2.      grandéca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zelo dostojanstveno vedenje ali ravnanje: vlogi kraljice je dala igralka vso potrebno zunanjo grandeco; grandeca ji je prirojena / hodi z izredno grandeco
  3.      gránd hotél  gránd hotéla m (-ẹ̑) navadno pristavek k imenu hotela s tradicijo najbolje in najudobneje urejen hotel: prenočeval je v grand hotelu / Grand hotel Union
  4.      grandiózen  -zna -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven // ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas grandiózno prisl.: grandiozno podan oris velemesta
  5.      grandióznost  -i ž (ọ̑) nav. ekspr. značilnost grandioznega: grandioznost filmskega prizorišča
  6.      grandomán  -a m () kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav grandoman
  7.      grandomaníja  -e ž () lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev
  8.      grandománski  -a -o prid. () nanašajoč se na grandomanijo: na grandomanski način prikazovati problem / iron. grandomanski projekt avtomobilske ceste v danih razmerah težko izvedljiv
  9.      gránd príx  gránd príxa [gran pri -ja] m (-) pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago, velika nagrada: grand prix za najboljše vino; tekmovanje avtomobilskih dirkačev za grand prix
  10.      grandseigneur  -a in -ja [gransenjêr] m () knjiž., ekspr. dostojanstven, odličen človek: prevelik grandseigneur je, da bi storil kaj takega; ima se za grandseigneura
  11.      grandseigneurski  -a -o [gransenjêr-] () pridevnik od grandseigneur: grandseigneurska širokopoteznost
  12.      gránica  -e ž () zastar. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja; meja: ta cesta pelje proti granici; šel je čez granico; deželna, državna granica
  13.      gráničar  -ja m () vojak, ki straži, nadzoruje državno mejo: graničarji so ga ujeli; služba graničarjev je včasih težka in neprijetna
  14.      gráničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla
  15.      granít  -a m () zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest: skale iz granita; zagovarjal je načela, trdna kot granit / granit za tlakovanje cest ♦ petr. globočnina, sestavljena v glavnem iz kremena in glinencev
  16.      graníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na granit: vrtali so v granitno skalo / obok podpirajo granitni stebriči; kup granitnih kock; granitne stopnice; pren., ekspr. bil je graniten značaj
  17.      granitolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu
  18.      granitolómec  -mca m (ọ̑) delavec v granitolomu: izkušen granitolomec
  19.      gránula  -e ž () teh. zrno, zrnce: granule so se strdile v kepice
  20.      granulácija  -e ž (á) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke ♦ astr. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni
  21.      granulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na granulacijo: granulacijski sestav gramoza; granulacijska analiza kamnin / granulacijsko tkivo v rani
  22.      granulát  -a m () teh. v zrna oblikovana snov: detergenti so izdelani kot granulati ali kot tekočine
  23.      granulátor  -ja m () teh. stroj ali naprava za granuliranje: granulator za srednje trde rudnine
  24.      granulírati  -am nedov. in dov. () teh. dajati čemu zrnasto obliko: snov še prej granulirajo, da enakomerno polzi v stroj granulíran -a -o: granulirano gnojilo
  25.      granulóm  -a tudi granulòm -ôma m (ọ̑; ó) med. zaradi vnetja nastalo zrnasto tkivo: zdraviti granulom / popkov, zobni granulom

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA