Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (3.176-3.200)


  1.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
  2.      fáraon  -a m (ȃ) 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a) ♪
  3.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej ♪
  4.      farizéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farizeje: farizejska stranka / farizejska pobožnost / njegov farizejski nasmeh; farizejsko vedenje farizéjsko prisl.: farizejsko se zgražati nad čim ♪
  5.      fárma  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi ♪
  6.      fárman  -a m (ȃ) star. župljan, faran: župnik se je jezil na svoje farmane ♪
  7.      fasáda  -e ž (ȃ) zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje: obnoviti, urediti fasado; baročna fasada; sprednja fasada; prvotna fasada cerkve / na novo ometati fasado; pren. to je le fasada, ki naj prikrije pravo podobo ● knjiž. za to fasado se skriva slikarjeva nemoč za videzom, krinko ♪
  8.      fásati  fášem tudi -am dov. in nedov. (ȃ) nižje pog. prejeti, dobiti: ko sem bil še pri knapih, smo fasali obleko in čevlje za v jamo / v ujetništvu je fasal jetiko / fasati klofuto ∙ nižje pog., ekspr. že v prvi hajki jo je fasal v nogo je bil ranjen v nogo ♪
  9.      fascinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati: igralec nas je s svojo igro fasciniral; njegova pesem jih je fascinirala; ta slika fascinira tudi gledalca, ki se ne spozna na slikarstvo fascinirajóč -a -e: fascinirajoč pogled fasciníran -a -o: fascinirani strmimo nad lepoto ♪
  10.      fasetírati  -am [tudi faz-] nedov. in dov. (ȋ) delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni ♪
  11.      fašína  -e ž (ȋ) grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov: preprečiti odnašanje prsti s fašinami; vezači fašin; drenaža s fašinami ♪
  12.      fašírati  -am nedov. in dov. (ȋ) pog. na drobno mleti ali sekljati: faširati meso s strojčkom fašíran -a -o: kupiti faširano meso / faširani zrezek ♪
  13.      fašístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fašiste ali fašizem: fašistična agresija; žrtve fašističnega nasilja / fašistični režim; fašistična stranka; fašistično gibanje / boj proti fašističnim okupatorjem / fašistični pozdrav pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego / slabš. fašistične bande ♪
  14.      fauvíst  in fovíst -a [fov-] m (ȋ) predstavnik fauvizma: francoski fauvisti; slike fauvistov ♪
  15.      favorizírati  -am nedov. (ȋ) izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika po navadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke favorizíran -a -o: favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo ♪
  16.      fébruarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije ♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji ♪
  17.      federál  -a m (ȃ) v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici ♪
  18.      felibríst  -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu ♪
  19.      fenotíp  -a m (ȋ) biol. zunanje in notranje lastnosti in značilnosti organizma: fenotip rastline; odnos med genotipom in fenotipom ♪
  20.      fermentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka ♪
  21.      festiválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na festival: festivalni program / festivalna dvorana / mesto v festivalnih dneh ♪
  22.      festiválski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na festival: festivalski program / festivalska dvorana / festivalska atmosfera; festivalsko občinstvo / festivalski film ♪
  23.      fetišízem  -zma m (ȋ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola ♪
  24.      fíbula  -e ž (ȋ) 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica ♪
  25.      fičafáj  -a m (ȃ) pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji ♪

   3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA