Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (3.026-3.050)



  1.      ekspozícija  -e ž (í) 1. knjiž., redko postavitev na ogled, razstava: po tečaju so priredili ekspozicijo najboljših izdelkov 2. knjiž. načrt, ogrodje (za kako delo): sestaviti ekspozicijo za razpravo; ekspozicija tega dela je preprosta in dokumentirana 3. lit. uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja, zasnova: obsežna ekspozicija; ekspozicija drame, romana 4. fot. dopustitev učinkovanja svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetlitev: določiti ekspozicijo; kratka ekspozicija 5. geogr. položaj, izpostavljenost zemljišča glede na sonce, veter, padavine: prisojna ekspozicija
  2.      ekspozitúra  -e ž () 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro
  3.      eksprésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke—Dubrovnik—Pirej // ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo ◊ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec eksprésno prisl.: ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.: pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
  4.      ekspropriírati  -am dov. in nedov. () uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija
  5.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije
  6.      ekstrémen  -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer
  7.      ekstremíst  -a m () človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist
  8.      eksudát  -a m () med. izcedek pri vnetju: gnojni eksudat; eksudat iz rane
  9.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. () fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev
  10.      elaborát  -a m () izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / redko učenke so oddale svoje elaborate pismene izdelke, naloge
  11.      elástik  -a m (á) 1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastiki in radikali 2. nav. ekspr. elastičen politik
  12.      elástikar  -ja m (á) zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastikarji in radikali
  13.      eléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
  14.      elektrizírati  -am nedov. in dov. () 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni
  15.      eléktroenergétski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektroenergetiko: projektiranje novih elektroenergetskih objektov; elektroenergetski sistem Jugoslavije; elektroenergetski viri
  16.      eléktrofílter  -tra m (ẹ̑-í) teh. priprava z močnim električnim poljem za odstranjevanje trdnih primesi iz dima ali plina: tovarna si bo morala čimprej nabaviti elektrofiltre
  17.      eléktrofíltrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na elektrofilter: elektrofiltrsko odstranjevanje saj / elektrofiltrski pepel ♦ grad. elektrofiltrski zidak zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta
  18.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček
  19.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje
  20.      elektrolítski  -a -o prid. () teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo
  21.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko
  22.      eliksír  -ja m () v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro: alkimisti so skušali odkriti zlati eliksir // čudodelna, zdravilna pijača, napoj: ljubezenski, pomlajevalni eliksir; življenjski eliksir s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. avtor meni, da je fantastika nekak življenjski eliksir za literaturo ∙ šalj. srkni tale žlahtni eliksir alkoholno pijačofarm. oslajena alkoholnata raztopina snovi za notranjo uporabo
  23.      eliminácija  -e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke
  24.      eliminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko
  25.      elípsast  -a -o prid. () ki ima obliko elipse: elipsasti listi rastline / elipsasta oblika dvorane

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA