Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ran (2.326-2.350)
- cmòk medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: od vsake strani ga je, cmok, po licu; zdrsne in cmok v vodo // šalj. posnema glas pri poljubu: potegne jo k sebi in ji, cmok, da poljub ♪
- cmúdje -a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
- cól 2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec) ♪
- commédia dell'árte commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
- concórde -a [konkord] m (ọ̑) angleško-francosko nadzvočno potniško letalo: leteti s concordom ♪
- conferencier gl. konferansje ♪
- cónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor ♪
- copátarstvo -a s (ȃ) 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo ♪
- crkljáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami ♪
- cúckovec -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
- cúker -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kože ∙ ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov ♪
- cukrén -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti ♪
- cukrénka -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪
- cúnjarstvo -a s (ȗ) zbiranje in (pre)prodaja cunj in drugih odpadnih predmetov: cunjarstvo pri nas izginja ♪
- curaçao -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao ♪
- curéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu; voda v tankem slapu curi čez skalo; brezoseb. od strehe je curelo // redko cediti se, cizeti: iz rane je curela kri 2. redko puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo ♪
- cúrniti -em dov. (ú ȗ) izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane // preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj ♪
- cvènk cvénka in cvênka m (ȅ ẹ́, é) 1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci 2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov ♪
- cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu
zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
- cvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov ♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo ♪
- cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah ♪
- cvetlíčenje -a s (ȋ) knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja ♪
- cvetličnják -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak ♪
- cvetónka -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke ♪
- cvetožêr in cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera ♦ zool. jabolčni cvetožer ♪
2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426