Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (1.801-1.825)



  1.      akvizícija  -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev
  2.      alarmírati  -am dov. in nedov. () nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana
  3.      albižàn  in albižán -ána m ( á; ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili
  4.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  5.      aleatóričen  -čna -o prid. (ọ́) muz. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt; aleatorični način komponiranja
  6.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
  7.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
  8.      aleksandrínec  -nca m () lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
  9.      álfa  -e ž, tudi neskl. () prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
  10.      àli  in ali vez. () 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
  11.      alienírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo
  12.      alimentáren  -rna -o prid. () med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
  13.      alkimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
  14.      alkoholát  -a m () kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
  15.      alkohólik  -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike
  16.      alkoholízem  -zma m () pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
  17.      alkoholizírati  -am nedov. in dov. () dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot; alkoholizirati vino alkoholizíran -a -o opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
  18.      almandín  -a m () min. vijoličasti različek granata
  19.      ált  -a m () nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt ♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
  20.      alterírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo ♦ med. tkivo alterira se spremeni alteríran -a -o: duševno alteriran človek ♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
  21.      alžírski  -a -o prid. () nanašajoč se na Alžirce ali Alžir: alžirsko narodnoosvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče
  22.      ambivalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
  23.      ambón  -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma
  24.      ambrózija  -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
  25.      ambulánten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA