Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (1.401-1.425)


  1.      strangulácija  -e ž (á) med. stisnjenje dihalnih poti, zlasti pri obešenju: smrt zaradi strangulacije // stisnjenje, zadrgnjenje črevesa: vzrok ileusa je bila strangulacija ♪
  2.      stráni  prisl. (ȃ) zastar. stran prisl.: poditi koga strani / obrniti oči strani / strani, je zakričal nad otroki ♪
  3.      straníca  -e ž (í) 1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari: odpreti stranice tovornega avtomobila; predal z nižjo sprednjo stranico; stranica panja 2. stranska deska navadno postelje: ležal je na postelji in roka mu je visela čez stranico; sedeti na stranici; stranica in končnica / posteljna stranica / stranica čolna bok 3. geom. vsaka od daljic, premic, ki omejujejo, tvorijo mnogokotnik: stranici oklepata kot 90°; stranica kvadrata, trikotnika / nasprotni, priležni stranici ● zastar. podatek je na deseti stranici knjige strani ◊ usnj. stranice odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože; okrajci ♪
  4.      straníčar  -ja m (ȋ) les. skobljič s spodnjim delom v obliki črke T za končno oblikovanje ploskev, ki se stikajo v kotu: uporabljati straničar ♪
  5.      straníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stranico: stranično okovje pri postelji / stranične in kotne simetrale ♪
  6.      straníščarica  -e ž (ȋ) ekspr. snažilka v javnih straniščih: delo straniščarice ♪
  7.      straníšče  -a s (í) prostor za opravljanje potrebe: počistiti stranišče; zanemarjena stranišča / angleško stranišče na izplakovanje s tekočo vodo; javno stranišče; sobno stranišče stolu podobna priprava za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; suho stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo; stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju; šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče; stranišče za moške / iti na stranišče na malo ali veliko potrebo; sedeti na stranišču ♪
  8.      straníščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / redko straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka ● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška ♪
  9.      straníščnica  -e ž (ȋ) knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico ♪
  10.      straníščnik  -a m (ȋ) knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti s straniščnikom ♪
  11.      stranív  -a -o prid. (ȋ í) nar. nagnjen na eno stran: straniva streha ♪
  12.      stránka  -e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična, meščanska, socialistična stranka; konservativna, napredna stranka; vladna stranka; poslanci liberalne stranke; program, vodstvo stranke / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka; od 1905 do 1929 Slovenska ljudska stranka; na Hrvatskem, od 1861 do 1918 Stranka prava / politična stranka 2. oseba v odnosu do osebe, organizacije, organa, ki ji opravlja določene storitve: pred okenci so že čakale stranke; raznašati mleko strankam; vsaka trgovina ima svoje stranke / on je naša stalna stranka / kot opozorilo: obveščamo cenjene stranke, da bo poslovalnica jutri zaprta; odprto za stranke od 8h do 12h // oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika: ta odvetnik ima mnogo strank / dobra, slaba stranka // ekspr. moški v odnosu do prostitutke: na ulici so čakale prostitutke na svoje stranke 3. oseba, skupina, organizacija, ki je v pravnem razmerju do druge osebe, skupine, organizacije: stranke v pogodbi o preživljanju; dogovor strank o dobavi blaga // vsaka od oseb, ki s svojimi zahtevami nastopajo pred organom, ki vodi postopek: zaslišati obe stranki ♦ jur. kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku; tožeča, tožena stranka; beseda strank zadnji govor tožilca, oškodovanca, zagovornika in obtoženca na obravnavi na sodišču 4. stanovalec, stanovalci v enem stanovanju večstanovanjske hiše: terjati stranke zaradi neporavnane stanarine; v pritličje se je vselila nova stranka 5. nav. ekspr. skupina ljudi, ki so o kaki stvari enakega mnenja: ukrep vodstva je bil všeč obema strankama / poslušalci so se razdelili v dve stranki ♪
  13.      stránkar  -ja m (ȃ) v nekaterih državah pripadnik stranke: zborovanja so se udeležili strankarji in nestrankarji / ekspr. bil je zagrizen strankar ♪
  14.      stránkarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strankarje ali stranko: njegovi strankarski somišljeniki; strankarska pripadnost / strankarski boji pred volitvami / strankarski časopis / strankarski in nestrankarski politični sistem stránkarsko prisl.: društvo je bilo strankarsko neopredeljeno ♪
  15.      stránkarstvo  -a s (ȃ) v nekaterih državah pojavljanje, obstajanje strank: razvito strankarstvo; prepoved strankarstva // nav. ekspr. (navdušena) pripadnost stranki: tudi med učitelji se je čutilo strankarstvo ♪
  16.      stránkin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stranko: strankin program; strankina politika / strankin časopis; sestal se je strankin odbor; strankina izkaznica, uniforma / odvetnik je zastopal strankine pravice ♪
  17.      stránpót  -í ž, drugi pomen mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; tretji pomen mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃ-ọ̄; strȃnpọ̑ta) knjiž. 1. stranska pot: prepeljati tovor po stranpoteh 2. pot, dejanje, ki pelje stran od cilja: miselne stranpoti; stranpoti postopka / v pogovorih rad zavije na stranpot 3. napačna, kriva pot: moralna stranpota / ekspr. spregledovala je stranpota moža nezvestobo ♪
  18.      stránpótica  -e ž (ȃ-ọ̄) zastar. stranska, napačna pot: iti po stranpotici do mostu / moralne, življenjske stranpotice ♪
  19.      stránski  -a -o prid. (á) 1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške; stranski sedež; osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod // ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa // prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani 2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir; stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika 3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek // ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja ● ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto ◊ agr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; jur. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu ♪
  20.      stránskovézen  -zna -o prid. (ā-ẹ̑) elektr., navadno v zvezi stranskovezni motor elektromotor z vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja ♪
  21.      stranščíca  -e ž (í) nar. prekmursko dolga bezgova piščal, podobna flavti: igrati na stranščico ♪
  22.      streníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov ♪
  23.      strukturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od strukturirati: strukturiranje ploskev / strukturiranje družbe ♪
  24.      strukturíranost  -i ž (ȋ) publ. značilnost strukturiranega: socialna strukturiranost družbe / strukturiranost umetnine ♪
  25.      sublimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja ♪

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA