Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (1.176-1.200)


  1.      preparandíst  -a m (ȋ) zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle ♪
  2.      preparandístka  -e ž (ȋ) zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke ♪
  3.      preparándka  -e ž (ā) zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka ♪
  4.      preparíranje  -a s (ȋ) glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa ♪
  5.      prepíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prepirati se: njuno neprestano prepiranje že vsem preseda; med prepiranjem so razbili nekaj kozarcev ♪
  6.      preponderánca  -e ž (ȃ) knjiž., redko večji pomen, premoč: v tem filozofskem sistemu dobiva preponderanco človekova duševna stran ♪
  7.      prerán  -a -o prid. (ȃ á) knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima preráno prisl.: prerano priti; prerano umreti; prerano zapadli sneg ♪
  8.      prestrukturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prestrukturirati: prestrukturiranje proizvodnje / prestrukturiranje kulturnega prostora ♪
  9.      pretíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pretiranega: pretiranost izjave; ta načrt je zaradi svoje pretiranosti nemogoč / pretiranosti v vedenju ♪
  10.      pretreníranost  -i ž (ȋ) šport. stanje zmanjšane zmogljivosti športnika zaradi pretiranega treniranja: pri plavalcih se je kmalu pokazala pretreniranost ♪
  11.      preuránjen  -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
  12.      preváranec  -nca m (ȃ) ekspr. prevaran človek: prevaranci in obupanci ♪
  13.      preváranost  -i ž (ȃ) stanje prevaranega človeka: občutek prevaranosti ♪
  14.      prevaránt  in prevarànt -ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. kdor z določenim namenom zavaja koga v zmoto: razkrinkali so ga kot prevaranta; politični prevaranti; ideje prevarantov // goljuf: prevarant in lažnivec je; prebrisan prevarant ♪
  15.      prevarántka  -e ž (ā) ženska oblika od prevarant: lažnivka in prevarantka ♪
  16.      prevarántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prevarante ali prevarantstvo: prevarantski triki; prevarantsko ravnanje / prevarantski zakoni // ekspr. goljufiv, nepošten: prevarantski prodajalec / prevarantske kocke ♪
  17.      prevarántstvo  -a s (ā) ekspr. dejavnost prevarantov: pojavi prevarantstva / boriti se proti prevarantstvu proti goljufivosti, nepoštenosti ♪
  18.      prevíranje  -a s (ȋ) glagolnik od previrati: družbeno, idejno previranje / previranje po stolu ♪
  19.      prezíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir ♪
  20.      pribarantáti  -ám dov. (á ȃ) 1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati 2. raba peša s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo ♪
  21.      prihránek  -nka m (ȃ) kar je prihranjeno: prihranek od plače; velik prihranek pri stroških / precejšen prihranek energije / prihranek časa, publ. na času // nav. mn. prihranjen, neporabljen denar: dal ji je vse prihranke; pošiljati prihranke materi; iz hranilnika je stresel svoje prihranke ∙ publ. njegov prihranek znaša milijon dinarjev prihranil je milijon dinarjev ♪
  22.      prihraníti  in prihrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo // narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne 2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja // narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas 3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke ∙ ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel prihránjen -a -o: prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega ♪
  23.      prihranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko varčevati: znal je prihranjevati / prihranjevati pri elektriki ♪
  24.      primóranost  -i ž (ọ̑) prisiljenost: nujnost in usodna primoranost / storiti kaj iz primoranosti ♪
  25.      pripíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA