Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ran (1.001-1.025)

1001.      ohránjanje  -a s (á) glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti ♪
1002.      ohránjati  -am nedov. (á) 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče ● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest ♪
1003.      ohránjenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
1004.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
1005.      ohranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
1006.      ohranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
1007.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
1008.      ohranljívost  -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
1009.      okrancljáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. okrasiti: okrancljati avto s cvetjem, pisanimi trakovi okranclján -a -o: lepo okrancljana dvorana ♪
1010.      oksidíranje  -a s (ȋ) glagolnik od oksidirati: preprečevati oksidiranje; odpornost proti oksidiranju ♦ elektr. anodno oksidiranje ♪
1011.      okulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja ♪
1012.      onaníranje  -a s (ȋ) glagolnik od onanirati ♪
1013.      ondulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las ♪
1014.      ónostran  prisl. (ọ̑) star. onstran: pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran ♪
1015.      ónostran  predl. (ọ̑) star. onstran: onostran vasi je gozd ♪
1016.      ónostránost  -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: življenje v onostranosti ♪
1017.      ónostránski  -a -o prid. (ọ̑-á) onstranski: verjeti v onostransko življenje ♪
1018.      ónostránstvo  -a s (ọ̑-ā) onstranstvo: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo ♪
1019.      ónstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran ♪
1020.      ónstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
1021.      ónstránost  -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: verjeti v onstranost ♪
1022.      ónstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na onstranstvo: onstranski svet / onstransko življenje ♪
1023.      ónstránstvo  -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo ∙ knjiž. oditi v onstranstvo umreti ♪
1024.      operánd  -a m (ā) mat. količina, na kateri se naredi računska operacija ♪
1025.      operíranec  -nca m (ȋ) kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101