Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ram (433-457)
- antagoníst -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
- ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem ♪
- ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila ♪
- apelírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
- aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
- apologíja -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti ♪
- aposiopéza -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo ♪
- apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
- àpsiholóški -a -o prid. (ȁ-ọ̑) ki ni psihološki: apsihološka drama; apsihološka interpretacija ♪
- arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
- arhitektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata ♪
- arhitektúra -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe ♪
- armatúra -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
- artikulácija -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
- artízem -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
- asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
- asistènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
- ástra -e ž (ȃ) vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus ♪
- atlétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
- avantgárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
- avanturízem -zma m (ȋ) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem ♪
- avdio... ali ávdio... prvi del zloženk (ȃ) 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer ♪
- avditórij -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju ♪
- ávstromarksístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
- avténtičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
308 333 358 383 408 433 458 483 508 533