Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ram (1.551-1.575)


  1.      nèkonvencionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne ♪
  2.      nèmôški  -a -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati ♪
  3.      nemúdoma  prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati ♪
  4.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  5.      nèoficiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor ♪
  6.      nèorgáničnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪
  7.      nèorgánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni organski: organska in neorganska narava / neorgansko gnojilo / knjiž. neorganski pojav, razvoj ♦ grad. neorganska gradnja gradnja, ki se ne sklada z okoljem; kem. neorganske sestavine, snovi anorganske sestavine, snovi nèorgánsko prisl.: neorgansko naturalističen prizor v drami; sam.: nastanek organskega iz neorganskega ♪
  8.      néoromántika  -e ž (ẹ̑-á) lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo ♪
  9.      nèotesán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti ♪
  10.      nèpodložèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podložen: ramena obleke so nepodložena / nepodloženi plašč; nepodloženo krilo ♪
  11.      nèpredíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna ♪
  12.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno ♪
  13.      nèprevíden  -a -o prid. (ȅ-ȋ) zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki ◊ rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče ♪
  14.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  15.      nèprilagodljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram ♪
  16.      nèprostovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prostovoljen: čeprav je bila laž neprostovoljna, se je je sramovala; neprostovoljno delo; neprostovoljno potovanje / bili so neprostovoljne priče neprijetnemu dogodku / neprostovoljna dražba prisilna dražba nèprostovóljno prisl.: neprostovoljno se odločiti za kaj ♪
  17.      nèrazgíbanost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja ♪
  18.      nèsláven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno nèslávno prisl.: neslavno končati življenje ♪
  19.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
  20.      nèugnán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
  21.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
  22.      nèuporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
  23.      nèuprizorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪
  24.      nèuráden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati ♪
  25.      nèutŕjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporni ♦ arheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa ♪

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA