Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ram (101-125)


  1.      gramátik  -a m (á) strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik ♪
  2.      gramátika  -e ž (á) 1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko // veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice ♦ lingv. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika 2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu // tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne ♪
  3.      gramatikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. slovničen: gramatikalna pravila / gramatikalne napake 2. nanašajoč se na gramatika 2: obiskoval je četrti gramatikalni razred ♪
  4.      grámatóm  -a m (ȃ-ọ̑) kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika ♪
  5.      gráminger  -ja m (ȃ) alp. reševalna priprava, s katero nosi reševalec ponesrečenca na hrbtu: ponesrečenca so spravili s stene v gramingerju ♪
  6.      grámmolékula  -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol ♪
  7.      gramofón  -a m (ọ̑) priprava, ki reproducira zvok z gramofonske plošče: gramofon igra preveč glasno; navili so gramofon in zaplesali tango; vključiti gramofon / električni gramofon; radio z gramofonom / poslušati gramofon ♪
  8.      gramofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramofon: gramofonska igla; gramofonske plošče / gramofonski posnetek koncerta ♦ elektr. gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti ♪
  9.      gramòz  -óza in grámoz -a m (ȍ ọ́; á) drobno kamenje za nasipanje, betoniranje: cesto so posuli z gramozom; kup gramoza / rečni gramoz ♪
  10.      gramózar  -ja m (ọ̑) delavec, ki pripravlja gramoz ali posipa z njim: gramozarja sta posipala cesto ♪
  11.      gramózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talce ♦ žel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi ♪
  12.      gramózenje  -a s (ọ̑) grad. posipanje z gramozom: jeseni je gramozenje cest nujno potrebno ♪
  13.      gramóznat  -a -o prid. (ọ̑) bogat z gramozom: tam je meja med gramoznatim in ilovnatim svetom ♪
  14.      gramóznica  -e ž (ọ̑) jama, kjer se koplje gramoz: komunalno podjetje upravlja gramoznice, kamnolome; opuščena gramoznica ♪
  15.      grámpa  -e ž (ā) 1. star. hrapava, raskava izboklina: grampe na rokah še niso izginile / blatne grampe na cesti 2. nar. usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinski kamen ♪
  16.      grámpast  -a -o prid. (ā) redko hrapav, raskav: prej gladka koža je postala grampasta; grampasta skorja / zapel je z zamolklim, grampastim glasom ♪
  17.      grámpav  -a -o prid. (á) redko hrapav, raskav: grampava pot; grampava skorja ♪
  18.      grámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gram: gramska teža / steklenica z gramsko razdelitvijo ♪
  19.      harambáša  -e tudi -a m (ȃ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša 2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo ♪
  20.      heliográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram ♪
  21.      hemográm  -a m (ȃ) med. zapis rezultata krvne preiskave ♪
  22.      histográm  -a m (ȃ) grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci ♪
  23.      hrám  tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame ♪
  24.      hrámati  -am in -ljem nedov. (ȃ) redko šepati: starček je hramal proti mestu ♪
  25.      hrámba  -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti 2. zastar. shramba: hramba za pšenico ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA