Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rala (621-645)
- razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
- razpolóvnica -e ž (ọ̑) geom. črta, ki kaj razpolavlja: narisati razpolovnico / razpolovnica kota premica, ki deli kot na dva enaka kota; simetrala kota ♪
- razprostírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah ∙ ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši razprostírati se s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino 2. nav. ekspr. prihajati na kako
površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence razprostirajóč -a -e: okoli gradu razprostirajoči se vrtovi ♪
- razslovíti se -ím se dov., razslóvil se (ȋ í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti ♪
- raztkáti -tkèm dov. (á ȅ) knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti ● knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil ♪
- razvihráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo razvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano ♪
- razvrstítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov) ♪
- razvrstíti -ím dov., razvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi ♪
- reagírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino // z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala // pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče ♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo 2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z
drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amoniak ♪
- recidivírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. ponoviti se pri istem bolniku: bolezen, vročina je recidivirala ♪
- recipírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti, prevzeti: večina evropskih držav je recipirala rimsko pravo / slovenska literatura je po svoje recipirala romantiko recipíran -a -o: recipirana pravna norma ♪
- redníštvo -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
- referènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik ∙ knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca 2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem // kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi ♪
- referírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
- regulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. urejevalen, urejajoč: regulativni predpisi; morala kot regulativna moč; regulativna načela ◊ filoz. regulativno načelo po Kantu načelo, da um usmerja človeško spoznanje ♪
- rèinkarnírati se -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
- rèintegrírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati ● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti ♪
- rèj in réj réja m (ȅ ẹ́; ẹ̑) nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej ♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
- rekrutírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
- reléjen -jna -o prid. (ẹ̑) 1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala // ki deluje kot rele: relejna ura 2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane 3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža ♪
- reorganizírati -am dov. in nedov. (ȋ) na novo, drugače organizirati: reorganizirati delo v šoli; reorganizirati gospodarstvo / reorganizirati društvo; četa se je morala reorganizirati ♪
- reprezentírati -am nedov. (ȋ) imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis ♪
- restavrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast ♪
- retardírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zaostajati, nazadovati: otrokova rast retardira; ta znanstvena panoga je v tistih letih retardirala 2. preh. upočasnjevati, zavirati: retardirati ritem branja retardíran -a -o: retardiran razvoj ♪
- revoltírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. vzbujati v kom odpor, nasprotovanje: agrarna kriza je kmete revoltirala; velike razlike v dohodkih ljudi revoltirajo; take stvari me revoltirajo 2. upirati se: v teh krajih so pred vojno delavci pogosto revoltirali; mladina rada revoltira; včasih (se) revoltira, sicer pa se prilagodi večini revoltíran -a -o: revoltirani ljudje; biti revoltiran ♪
496 521 546 571 596 621 646 671 696 721