Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rala (526-550)


  1.      pravopís  -a m (ȋ) pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica // veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa // knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor ♪
  2.      prebírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava ● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih ◊ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo prebirajóč -a -e: prebirajoč knjigo, je čakal na vlak ♪
  3.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige ♪
  4.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  5.      precéjšen  -šna -o prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: doseči precejšen uspeh; povzročiti precejšno škodo; precejšna verjetnost trditve; vladala je precejšna zmeda / ustrezati v precejšni meri b) glede na količino: imeti precejšne dohodke; nabrati precejšen kup suhljadi / to je precejšen kolektiv; zbrala se je precejšna družba c) glede na razsežnost: precejšen kos kruha; precejšna ladja / prehoditi precejšen del poti ♪
  6.      prečárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz ♪
  7.      prečastít  -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: zbrala se je vsa prečastita duhovščina; družba prečastitih gospa / kot pristavek za duhovnika prečastiti gospod; sam.: govoril sem s prečastitim z duhovnikom ♪
  8.      preddvórje  -a s (ọ̑) knjiž. preddverje: preddvorje stolne cerkve; poslopje s preddvorjem / odvedli so ga v preddvorje škofijske palače ● knjiž. vrata so se odpirala v preddvorje s stebriščem v atrij ♪
  9.      predestinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti, nameniti za kaj: talent in delovna vnema sta ga predestinirala za velika dela predestiníran -a -o: biti predestiniran za znanstvenika; to področje je predestinirano za industrializacijo ♪
  10.      predírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
  11.      predsmŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas pred smrtjo: zvijal se je v predsmrtnih krčih / predsmrtni strah / brala je očetovo predsmrtno pismo ♪
  12.      predstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predstaviti: po predstavitvi gostov se je začel ples / predstavitev novih modelov avtomobilov; založba je organizirala predstavitev del mladih pesnikov / predstavitev gradiva je v knjigi zelo jasna in pregledna; predstavitev kulturnega programa prireditve po radiu / zaznave so predstavitev nečesa zunanjega ♪
  13.      predstávništvo  -a s (ȃ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem območju z določenimi pooblastili // poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva 2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov ♪
  14.      predvsèm  prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred ♪
  15.      prefínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost ♪
  16.      preforsírati  -am dov. (ȋ) pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas ♪
  17.      pregaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke ♪
  18.      preigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. z igranjem priti (od začetka) do konca glasbenega dela: preigrati partituro; z občutkom preigrati uvod / ekspr. te valčke so že stokrat preigrali izvedli // nav. ekspr. z igranjem preglasiti, preseči: harmonika je preigrala vse glasove 2. z boljšo igro doseči premoč: gostje so dobro začeli in popolnoma preigrali domačine; pren., publ. preigrati politične nasprotnike // šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca: preigral je več nasprotnikov in dal gol 3. igraje zlasti družabne igre prebiti, preživeti: kvartopirci so noč preigrali in prekričali ● ekspr. preigrali so že vse Cankarjeve drame uprizorili; ekspr. dosti je preigral na harmoniko igral; publ. igralec je zadrego spretno preigral skril z igro ◊ šah. preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo preigráti se gled., s prislovnim določilom pri igranju se premakniti: šepetalka je kazala igralcem, kam naj se kdo preigra preigrán -a -o: stare, že preigrane drame ♪
  19.      prekliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
  20.      prekrásti se  -krádem se dov., stil. prekràl se prekrála se (á ȃ) ekspr. skrivaj, neopazno priti: prekradli so se k sovražniku / prekradel se je čez mejo ♪
  21.      premákati  -am nedov. (ȃ) delati kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež je premakal streho / jokal je, da so solze premakale blazino ∙ redko skozi razpoke je premakala voda prodirala, pronicala ♪
  22.      premenjálen  -lna -o prid. (ȃ) bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov premenjálno prisl.: listi so razvrščeni premenjalno ♪
  23.      premôčen  in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni ● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah premočnó tudi premôčno prisl.: naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala ♪
  24.      preodlíčen  -čna -o prid. (í ȋ) ekspr. zelo odličen: vreme je bilo preodlično / imeti preodličen spomin / zbrala se je sama preodlična gospoda ♪
  25.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA