Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ral (76-100)



  1.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika
  2.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije
  3.      figuralíst  -a m () um. figuralik: razstavljajo sami figuralisti
  4.      figurálnost  -i ž () um. lastnost, značilnost figuralnega: slikar se je hote odmaknil od figuralnosti
  5.      futerál  -a m () star. tok, etui: imeti pištolo v futeralu; futeral za naočnike
  6.      generál  -a m () 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabnoekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristaševvoj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general
  7.      generalát  -a m () zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat
  8.      generálen  -lna -o prid. () 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno
  9.      generálica  -e ž () zastar. generalova žena: stare grofice in generalice
  10.      generálije  -lij ž mn.) knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije
  11.      generalísim  -a m () v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin
  12.      generalitéta  -e ž (ẹ̑) generalski zbor, generali: japonska generaliteta; generaliteta armade
  13.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu
  14.      generalizíranje  -a s () glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
  15.      generalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane
  16.      generálka  -e ž () 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka
  17.      generállájtnant  -a m (-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina
  18.      generálmajór  -ja m (-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor
  19.      generálov  -a -o () pridevnik od general: generalova žena
  20.      generálpòdpolkóvnik  -a m (--ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba
  21.      generálpolkóvnik  -a m (-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika
  22.      generálski  -a -o prid. () nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala
  23.      generálstvo  -a s () čin ali služba generala: čutil je neko spoštovanje do generalstva
  24.      generálštáb  -a m (-) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab
  25.      generálštáben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA