Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ral (1.176-1.200)
- etatízem -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
- etêričen -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo etêrično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve ♪
- étika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja ♪
- etiketírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle ♪
- etimologizírati -am nedov. (ȋ) lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral ♪
- étos -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
- evakuírati -am dov. in nedov. (ȋ) preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: evakuirati ponesrečence, ranjence / evakuirali so vse mesto; sovražnik je pred umikom evakuiral taborišče // knjiž. odstraniti, izprazniti: evakuirati gnoj; evakuirati cev s črpalko evakuíran -a -o: evakuirano taborišče ♪
- evangélij -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski
veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
- evidentírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
- evkalípt in evkalíptus -a m (ȋ) visoko drevo z veliko krošnjo, po izvoru iz Avstralije: debla, krošnje evkaliptov ♪
- evocírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti ♪
- evolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral ♪
- ezófagus -a in -ga m (ọ̑) anat. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca; požiralnik ♪
- fáeton -a m (ȃ) nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti ♪
- fair play fair playa [fêr pléj] m (ȇ-ẹ̑) šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni ♪
- fájmošter -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral ♪
- fáktor -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi ♦ biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev ♪
- faktúra -e ž (ȗ) 1. knjiž. zgradba, ustroj (umetniškega dela): skrbno izdelana orkestralna faktura; faktura skladbe / cankarjevska dramska faktura; skromna kompozicijska faktura romana; faktura stavka / likovna faktura scene 2. trg. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev, račun: izdati, poslati fakturo; rok za plačilo fakture ♪
- fakturírati -am dov. in nedov. (ȋ) trg. sestaviti, izdati fakturo: fakturirati blago; vse dopoldne je fakturiral fakturíran -a -o: po vrednosti fakturirane proizvodnje je podjetje precej preseglo letni načrt ♪
- fakultéta -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n ♪
- falánga -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
- falírati -am dov. (ȋ) pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral // slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje ♪
- falzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik ♪
- fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni
interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
- fantazírati -am nedov. (ȋ) 1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta uredila življenje, ko bo svoboda / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah // v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal 2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel ♪
1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276